Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je v predstavitvi zahteve dejala, da je Slovenija po starosti prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu in se uvršča na četrto mesto s povprečno starostjo 44,9 leta. "Menimo, da je čas, da aktualna in tudi vse naslednje vlade demografijo postavijo visoko ali kar najvišje na lestvico prioritet," je pozvala. Zadnja vlada Janeza Janše je ustanovila urad za demografijo, aktualna vlada Roberta Goloba pa ga je ukinila.

Opozorila je, da je Slovenija visoko v številu samomorov, v zadnjem času tudi med mladoletniki. Poudarila je tudi podatke Eurostata o presežni umrljivosti, po katerih se je Slovenija decembra lani uvrstila na prvo mesto. Takrat je presežna umrljivost v EU-ju znašala 9,3 odstotka, presežna umrljivost v Sloveniji pa 21,3 odstotka.

Presežna umrljivost predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju, nad tistim številom, ki je bilo definirano v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med letoma 2016 in 2019.

Med sklepi so predlagali, ministrstvo za zdravje predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v letu 2023 ter ukrepe za preprečevanje visokega deleža presežne umrljivosti, a so poslanci oba sklepa zavrnili.

Naraščanje števila umrlih je povezano s staranjem prebivalstva

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je med glavnimi vzroki za presežno umrljivost decembra lani navedel sezono gripe, drugih akutnih okužb dihal in okužb s koronavirusom ter srčno-žilne in kronične bolezni.

Dodal je, da na porast števila umrlih oseb v Sloveniji gotovo najbolj vpliva staranje prebivalstva, saj se je število prebivalcev starosti nad 85 let v zadnjih 10 letih povečalo skoraj za polovico, pri čemer se delež umrlih prebivalcev nad 85 let z leti ne spreminja, vsako leto namreč umre približno 15 odstotkov te starostne skupine.

Rade Pribaković Brinovec z NIJZ-ja pa je pojasnil, da je naraščanje števila umrlih pričakovano in zelo močno povezano s staranjem prebivalstva.

Poslanci se strinjajo, da je demografska slika v Sloveniji slaba

V razpravi so se poslanci strinjali, da je demografska slika v Sloveniji slaba. Poslanec Svobode Dean Premik je dejal, da je Slovenija v EU-ju na 8. mestu med najstarejšimi državami, kar je drugače, kot trdijo predlagatelji. Dodal je, da je statistika, ki jo prikazuje SDS, vzeta iz konteksta celovite problematike javnega zdravja in demografskih vprašanj, ki jih je sicer treba nasloviti, in da jih "aktualna vlada vsekakor naslavlja".

Ob tem je SDS-u očital, da je bil urad za demografijo samo "parkirišče kadrov SDS-a", v njem pa da ni bilo nobenega strokovnjaka za demografijo. Jeraj pa je odgovorila, da bo moral preveriti, kaj so ti ljudje počeli v življenju, ne samo, od kod prihajajo.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic pa je odgovorila, da v ukinitvi urada ne vidi nič pozitivnega, saj bi lahko vlada vanj imenovala svoje strokovnjake. Opozorila je tudi na vse hujše duševne stiske med mladimi in poudarila, da pogreša zakon o duševnem zdravju.

Poslanec SDS-a Zvonko Černač je dejal, da koalicija doslej na področju demografije ni storila nič, prav tako ni izpolnila niti ene od zavez za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jih podpisali januarja lani. Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec pa je opozorila, da je treba zdravstveni sistem prilagoditi problemu staranja, ob tem pa okrepiti presejalne programe in uvesti nove.

Poslanka Svobode Vera Granfol je v razpravi zagotovila, da so izzivi na področju zdravstva prioriteta te vlade, poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer tudi predsednica odbora za zdravstvo, pa je zavrnila očitke, da niso naredili nič, ampak da so v tem mandatu na področju zdravstva sprejeli deset zakonov in uredbo. Strinjala pa se je, da se prebivalstvo stara, zato je to problematiko treba nasloviti bolj odločno.