Ostrina, modernost in svežina so besede, ki jih najpogosteje beremo, ko je govor o 3D-učinku v oblikovanju. Akademskemu kiparju in restavratorju Jerneju Maliju je vse našteto uspelo doseči z znanjem, izkušnjami in kančkom radovednosti. Vazice NuNo so nastale kot eksperiment s polipropilensko folijo. "Vedel sem, da se da iz tega materiala nekaj narediti. Ko sem našel primerno maso iz poliuretanske smole, sem vse skupaj testiral, in uspelo je."

Vsaka vaza je, zaradi različnega upogiba mreže oziroma prilagodljivega kalupa, unikat. Na folijo iz polipropilena je namreč lasersko izrisana mreža trikotnikov, ki se pod spretnimi rokami kiparja upogiba, pregiba, stiska in vrti. "Takole", mi pokaže v svojem ateljeju na obrobju Šiške v Ljubljani, ko v rokah drži, vsaj meni se je tako zdelo, navaden plastičen tulec. Ko je model oblikovan in zatesnjen ga zalije z maso, "in to trikrat, da dobiš debelino stene", ter pobarva.

"Nikoli nisem želel delati množične proizvodnje, ampak doseči naročnika z izdelkom, ki bo le njegov," razlaga Jernej Mali, ki začenja tudi pot v prosveti, saj bo na Višji šoli za oblikovanje materialov in mehatroniko predaval oblikovanja lesa in kamna. Za zdaj obstajajo tri velikosti vaz NuNo (15, 20 ali 25 centimetrov), "lahko pa bi naredil tudi večje", pravi in sunkovito zamahne z rokama, ki ju že prekriva rahla patina napornega restavratorskega dela.

Preporod geometričnih vzorcev
Geometrični vzorci v oblikovanju podoživljajo svojevrstni preporod. Od potiskov na tekstilu do heksagonalnih ploščic in geometričnih form svetil, pohištva in dodatkov za dom. Svetovna javnost je že lani zastrigla z ušesi ob papirnati vazi nizozemskega oblikovalca Pepeja Heykoopa, ki je zelo podobna vazi NuNo, le da je njena izdelava nekoliko drugačna. Potiskana papirnata vaza je zložena v ovojnico, da jo lahko uporabnik zloži v poljubno obliko, v katero na sredino vstavi steklenico z vodo za rezano cvetje.

Projekt je nastal v sklopu humanitarne organizacije Tiny Miracles Fundation, saj vaze izdelujejo ženske v najbolj naseljenem indijskem mestu Mumbaj. "Naš cilj je, da skupnost 700 ljudi rešimo revščine in jim v osmih letih zagotovimo zdravstveno oskrbo, izobrazbo in delo," je optimistično pojasnil Heykoop.

Gestalt psihologija
Kot pravi Jernej Mali, ki je goreč ljubitelj bonsajev, je prvotno želel ustvarjati s keramiko. "Potem pa sem si kupil vreteno in kar naenkrat sem se začel ukvarjati z lesom." Poleg različnih lesenih kuhinjskih pripomočkov, kot so deske za rezanje, posode in kuhalnice, je izdelal tudi barvite lesene skledice za serviranje hrane Takete, ki lepo dopolnjujejo vazo NuNo.

Ime 'takete' izvira iz berlinske šole gestalt psihologije oziroma psihologije zaznavanja, po kateri zven besede povezujemo z ostrino in nazobčanostjo (takete tudi 'kiki') ali oglatostjo oblike (maluma tudi 'bouba'). Posodice takete so na zunanji strani fasetirane, kar jim daje arhitekturno ostrino in geometrično razgibanost.

Mladi kiparji nimajo prave priložnosti
Čeprav si vsakdanji kruh služi z restavratorstvom, ne more skriti želje, da bi rad ustvarjal tudi kot kipar. "Srednja in starejša generacija kiparjev je še vedno živa in mladi ne moremo priti zraven, ne moremo se dokazati. Tudi v galerije je težko priti," razlaga. Ko ga vprašam, kako se znajdejo mladi kiparji, prizna, da jih veliko dela v restavratorstvu, nekaj se jih ukvarja z videoanimacijo in IT-tehnologijo, "eni imajo celo službe".

Logika razpršenega kapitala
Poslovna filozofija tega mladega umetnika je premišljeno prilagojena trenutnemu stanju na trgu. Kot pravi, ni želel "vsega staviti na enega konja". Po principu razpršenega kapitala je začel izdelovati več različnih proizvodov. Leta 2013 se je, recimo, na pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana – Top ideja predstavil z leseno omarico in pručko Flow.

Izdelal pa je tudi mozaični štirikotni pladenj, ki ga je obložil z majhnimi barvitimi šestkotnimi lesenimi ploščicami. "Ko sem obnavljal hišo, sem našel betonske šestkotne ploščice in razmišljal, kaj bi se dalo iz te oblike narediti. Iz vezane plošče smo lasersko izrezali oblike, ki sem jih izbrusil in pobarval. Ko sem pladenj nesel na Artish, sem ga neki turistki prodal, še preden sem postavil stojnico."
Tujina bolj dojemljiva za moderno oblikovanje
A siceršnjega navdušenja nad modernim oblikovanjem med svojimi strankami ni zaznal. "Ljudje morda tega ne kupujejo, morda se jim zdi predrago ali pa izdelka sploh ne poznajo … Morda pa smo le konservativni. Moje stranke pravijo, da je vaza lepa, a preveč divja. Predvsem starejše gospe menijo, da ne spada v njihov slog stanovanja, saj da je preveč moderna." Ravno zato trenutno po družbenih omrežjih išče nove kanale prodaje, za katero so trenutno bolj navdušeni na severu Evrope.

Fotografije: Salon Mali, Artish, Valentina Volk, Katja Štok