V Peugeotevo tehnično delavnico smo zapeljali tri, na pogled enake peugeote 208, ki pa imajo precej drugačne pogone. Eden je električen, ki so mu ob prenovi izboljšali učinkovitost, saj smo se po avtocesti vozili s porabo komaj 15,2 kWh na sto kilometrov.

Potem lahko kupec izbere klasični trivaljni bencinski motor s stotimi konjskimi močmi, ki nas je navdušil, postal je namreč bolj kultiviran. Ko govorimo o kultiviranosti, pa je tisti pravi peugeot blagi hibrid. V delavnici smo ga razstavili in o njem poklepetali s prvim človekom Peugeoteve tehnike v Sloveniji Stojanom Renčeljem.

Kakšen je sploh pravi izraz, eni pravijo mild hybrid, eni uporabljajo oznako MHEV. "Mehaniki uporabljamo izraz blagi hibrid," pravi sogovornik, ki razloži: "To je kombinacija novega motorja, akumulatorja, baterije, pogonske, 48V tehnologije, posebnega menjalnika. To je v bistvu robotiziran ročni menjalnik, ki ima vključen elektromotor. In vse to skupaj naj bi bil blagi hibrid."

Začeli smo s klasičnim bencinskim motorjem z notranjim zgorevanjem. Sestavljajo ga trije cilindri. Motor je doživel nekaj sprememb. Namesto jermenskega pogona ima pogon z verigo. To je poseben pogon, ki je bil razvit prav za to, da bo tišji, trajnejši in bolj odporen, pravi strokovnjak.

Majhen elektromotor naredi spremembo

"V praksi, ko vozite, vse te izboljšave občutite tako, da se ta blago hibridni motor izkaže predvsem s svojo kultiviranostjo. Zato, ker je vožnja sploh pri nizkih hitrostih veliko bolj nežna, še posebej pri manevriranju in pri parkiranju," pravi Renčelj.

To ni posledica le motorja, ampak tudi novega menjalnika. Gre za EDCT-menjalnik, ki je v principu robotiziran ročni menjalnik in vsebuje tudi elektromotor, ki zmore okrog 21 kilovatov. "To sploh ni tako mala zadeva. Če ste opazili, ko ste startali, recimo v koloni, se je zgodilo, da ste se začeli premikati, pa se motor z notranjim zgorevanjem sploh ni zagnal. Vseeno ste se pomikali počasi. Tisto lezenje v koloni opravi ta motor," razloži sogovornik in dodaja, da pri premikanju le na elektriko ne govorimo le o hitrostih kilometra na uro, ampak celo do 20 oziroma 25 km/h. "Vendar morajo biti pogoji pravi, ko ne zahtevamo od vozila velikih moči in velikih navorov," dodaja sogovornik. Pomaga pa ta motor tudi, ko potrebujemo zelo velik moment pri prehitevanju ali ko pritisnemo pedal do konca. Takrat računalnik ve, da potrebujemo maksimalen navor. In takrat doda še navor tega motorja. Seveda govorimo o kratkotrajnih obremenitvah.

"Zaloge je nekaj malega manj kot eno kilovatno uro v bateriji, za kritične trenutke je pa to prava stvar." pravi Renčelj.

Daljši pogovor s strokovnjakom, ki na motorju razloži podrobno delovanje blagega hibrida, lahko pogledate v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.