Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Upokojitev in zaposlitev se na prvi pogled izključujeta, a ni nujno, da je tako. Čeprav ste morda že končali kariero, to še ne pomeni, da ne morete del svojega časa nameniti dejavnostim, ki vam prinašajo denar. Izboljšanje finančnega položaja je zagotovo pomemben vidik dela po upokojitvi, vsekakor pa ni edini in morda niti ne najpomembnejši. Na vprašanja kako, zakaj in kje poiskati delo bo v oddaji odgovarjal Mitja Pajek, idejni vodja spletnega portala SeniorDela. Za pravico starejših do dela se že dolgo zavzema tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Ana Krajnc, ki poudarja, da nihče ne bi smel ovirati pravice starejših do učenja in dela. Prisluhnili bomo tudi zgodbam petih upokojenk, ki so si bolj iz želje kot nuje po upokojitvi našle nove zaposlitve. Oddajo pa zaokrožimo s prispevkom o tem, kako spletni portal SeniorDela deluje in kako ga uporabljati.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Rokodelsko znanje je del narodne nesnovne kulturne dediščine, izdelki umetnostne in domače obrti del naše identitete. Smo se jim res pripravljeni kar odpovedati? Ali v času množične proizvodnje še obstaja prostor za tradicionalna znanja in veščine, za izdelke domače in umetnostne obrti? Bogata tradicija rokodelstva je lahko združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi, je prepričan gost v studiu Goran Lesničar Pučko iz Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Vsaka obrt zahteva poznavanje določenih veščin, ročnih spretnosti, materialov, postopkov. Da brez dobrih učiteljev in mentorjev ne gre, se strinjata tudi zlatarja dveh generacij, Marjan Kosi in David Fink, kako pomemben je prenos znanja na mlajše generacije, pa poudarjata tudi klekljarica Anica Rakovec iz Železnikov in kovač Jože Krmelj iz Škofje Loke, ki smo jih vse obiskali v njihovem ustvarjalnem okolju.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Slovenci smo smučarski narod in ljubezen do smučanja že dolgo krepita tudi zakonca Milena in Franci Malovrh, ki se še v devetem desetletju pogumno spuščata po zasneženih smučiščih. Alpsko smučanje je dolga leta nosilo naslov slovenskega nacionalnega športa številka ena, za kar je vsekakor zaslužen tudi Tone Vogrinec, tokratni gost v studiu. Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Njegove ideje in inovativno razmišljanje je pustilo sledi ne samo v jugoslovanskem in slovenskem smučanju, ampak tudi v mednarodnem. Za razvoj discipline pa je vedno potreben denar, ki ga je bilo seveda vedno premalo, a se je vedno znašel. »Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene,« je zapisal v svoji avtobiografiji Vsi me kličejo Tona. Iznajdljivost in občutek za posel sta mu vedno prišla nadvse prav. Ena od vrhunskih idej, ki je prinesla veliko denarja, je bila tudi legendarna akcija Podarim – dobim. V pogovoru s Tonetom Vogrincem, ki bo kmalu praznoval 81. rojstni dan, prepoznavamo njegovo modrost, energijo, bogate izkušnje in širino pogleda tako na smučanje kot na življenje.
Slovenci smo smučarski narod in ljubezen do smučanja že dolgo krepita tudi zakonca Milena in Franci Malovrh, ki se še v devetem desetletju pogumno spuščata po zasneženih smučiščih. Alpsko smučanje je dolga leta nosilo naslov slovenskega nacionalnega športa številka ena, za kar je vsekakor zaslužen tudi Tone Vogrinec, tokratni gost v studiu. Bil je dolgoletni direktor alpskih disciplin, brez katerega tekmovalno smučanje pri nas zagotovo ne bi bilo takšno, kot je. Njegove ideje in inovativno razmišljanje je pustilo sledi ne samo v jugoslovanskem in slovenskem smučanju, ampak tudi v mednarodnem. Za razvoj discipline pa je vedno potreben denar, ki ga je bilo seveda vedno premalo, a se je vedno znašel. »Poslujem kot na orientalski tržnici, nikoli nisem za nič plačal polne cene,« je zapisal v svoji avtobiografiji Vsi me kličejo Tona. Iznajdljivost in občutek za posel sta mu vedno prišla nadvse prav. Ena od vrhunskih idej, ki je prinesla veliko denarja, je bila tudi legendarna akcija Podarim – dobim. V pogovoru s Tonetom Vogrincem, ki bo kmalu praznoval 81. rojstni dan, prepoznavamo njegovo modrost, energijo, bogate izkušnje in širino pogleda tako na smučanje kot na življenje.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Delo, druženje, nakupovanje, zabava … naše življenje se vse bolj seli na svetovni splet, kar je sicer priročno in udobno, a s seboj nosi tudi številna tveganja in nevarnosti. To dokazuje tudi statistika, saj število spletnih prevar iz leta v leto narašča. Žrtve spletnih prevar smo lahko vsi, zares imun ni nihče. V njihovem ozadju je vedno finančni interes goljufov. V letu 2022 je med prevarami prevladovalo t. i. spletno ribarjenje za podatki oz. lažno predstavljanje, pri katerem poskušajo spletni goljufi pridobiti podatke o naših kredit¬nih karticah pod različnimi pretvezami: da nas čaka paket DHL, Pošte Slovenije, obvestilo banke, Fursa … Naše glavno orožje za obrambo so preventiva, ozaveščenost in znanje. Gostja v studiu bo Jasmina Mesić iz SI-Certa, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. Pomagala nam bo, da se opremimo z veščinami, ki jih potrebujemo za varnejše bivanje v e-svetu. Goljufi in tatovi pa na nas prežijo tudi v realnem, fizičnem svetu. Pri policiji smo preverili, kako ravnati, kadar nas obiščejo ljudje, ki jih ne poznamo.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zad-nja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo. O njih in izzivih naglušnih oseb se bomo v studiu pogovarjali z Borisom Horvatom, predsednikom Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko – Auris, ki si že vrsto let prizadeva za pravice oseb z okvaro sluha. Tudi sam ima že od otroštva težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bo v oddaji spregovoril tudi slušni akustik, oddajo pa bomo zaokrožili s predstavitvijo portala Dostopno.si, s katerim se na TV Slovenija trudijo, da bi bile vsebine dostopne tudi gledalcem z okvaro sluha.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Neveljaven email naslov