Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobra petina prebivalcev Slovenije je starejših od 64 let. Med njimi je žal preveč takih, ki so socialno izključeni, ne samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi revščine. Osnovna ekonomska in materialna varnost je bistvena za kakovostno življenje v starosti, za dostojanstvo pa je nujna tudi enakopravna in humana obravnava starejših. Povprečna pokojnina v Sloveniji le malo presega prag tveganja revščine, več kot 50 odstotkov upokojencev pa dobiva mesečno pokojnino, bistveno nižjo od tega. Na prvem mestu takrat niti ni dostojno življenje, ampak preživetje. Kje so tveganja za revščino največja, kdo ji je najbolj izpostavljen? Starejšim je namenjenih kar nekaj oblik pomoči, a kako so te pomoči dostopne, kako dobro jih starejši sploh poznajo? V oddaji bo izkušnje o tem, kako preživeti z eno skromno pokojnino in kakšni so njuni strahovi, delil starejši par z Raven na Koroškem, o pravici do dostojne starosti pa se bomo pogovarjali z Biserko Marolt Meden iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Obstaja nekaj, kar lahko izboljša naš spomin, domišljijo in ustvarjalnost, obstaja nekaj, s čimer lahko potujemo v nam neznane svetove, spoznavamo nove kulture in nove ljudi, obstaja nekaj, kar nas bo obogatilo in morda celo spremenilo. In kar je najlepše, dosegljivo je tako rekoč vsem. Govorimo o branju, natančneje, o branju literature. O pomenu branja in vplivu knjig na naše življenje se bomo pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov, dr. Iztokom Osojnikom. Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. V Mestni knjižnici Grosuplje smo obiskali bralni klub, ki nepretrgoma deluje že 11. leto. O užitku ob branju knjig bo spregovorilo tudi nekaj starejših bralcev, ki so vključeni v Bralno značko za odrasle, oddajo pa bomo zaokrožili v Vodnikovi hiši literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupino, ki se srečuje dvakrat na mesec, vodi Lada Zei.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Odnosi z babicami in dedki so lahko lepi ali zapleteni, v našem življenju pa pogosto pustijo močan pečat. Ljubeči, potrpežljivi, zabavni, polni zgodb, pa tudi strogi, jezni, odsotni – vse to so lahko stari starši. Večina starih staršev ljubi svoje vnuke in z veseljem pomaga staršem pri vzgoji. Za marsikoga so zato najlepši spomini na otroštvo povezani prav z babicami in dedki. Lepih zgodb in spominov je nešteto, mi bomo spoznali tisto, ki jo pišeta pevka Sara Briški Cirman, znana tudi pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. O dragocenem in izpopolnjujočem odnosu, ki ga razvijata že od nekdaj, bosta spregovorili tudi Anja Marincelj in njena babica Magda Juvan, na sprehod po Dragomerju in Ljubljani pa se je Nina Cijan tokrat odpravila s prvo damo slovenskega interneta dr. Borko Jerman Blažič, prejemnico več nagrad, med drugim tudi Zoisove in Puhove. Leta 2017 jo je predsednik države Borut Pahor nagradil tudi z medaljo za zasluge za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Veselje, predanost in ljubezen do glasbe – pravi godbenik nikoli ne bo zamudil priložnosti za druženje in muziciranje. Godbeništvo ima pri nas bogato in dolgo tradicijo. V Sloveniji je več kot 100 nepoklicnih godb, v katerih amaterski in poklicni glasbeniki različnih starosti in različnih poklicev igrajo na pihala, trobila in tolkala. Poznamo jih vsi, saj jih lahko vidimo in slišimo ob številnih priložnostih, kot so prazniki, različni sprevodi, veselice, poroke in tudi pogrebi. Kako pridno delajo in vadijo, smo preverili pri članih Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju in pri članih kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kaj pomeni biti godbenik in kako godba postane del tebe in je s tabo vse življenje, pa bo z nami v studiu delil tudi Bojan Burnik, član Veteranske sekcije Mengeške godbe.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Neveljaven email naslov