Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za prvo spomladansko Avtomobilnost smo se odpravili v Ženevo, na legendarni avtomobilski salon, a žal ugotovili, da je samo še bleda senca nekdanjega blišča. Od velikih znamk je nastopil le Renault. A pripeljal je zvezdo, novo petko! Poglejte jo z nami, od blizu. Seveda smo v Ženevi Renault pobarali tudi glede prihodnosti Revoza. Zanimalo nas je, če bo proizvajal novega twinga. Iz te tovarne pa smo skupaj z gledalci Avtomobilnosti na pot pospremili najbolj slovenskega clia, tistega z oznako I feel Slovenia. Pika na i tokratne oddaje pa je volvo EX30. Avto, s katerim se je Volvo povsem usmeril v trajnostno poslovanje.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile. V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja. V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
Kot marsikateremu paru z majhnimi otroki je tudi Gregu in Teji postalo stanovanje na neki točki preveč utesnjeno. Zato sta se podala na pot iskanja primerne parcele, kjer bi postavila hišo in pognala korenine. Ker sta oba Gorenjca, je bila regija jasna. Nekje med Kranjsko Goro in Radovljico, pa tudi blizu vrtca, šole, trgovine in z dobro prometno povezavo do Ljubljane. Družini prijazno in priročno lokacijo sta našla v Žirovnici, kjer sta na razgledni parceli pod znamenitim Vodostanom postavila sanjsko hišo. Prenovljeno meščansko stanovanje v središču Ljubljane je lep primer, kako lahko z dobro zasnovo stanovanja z ustvarjalnim pristopom arhitektov nastane bistveno izboljšano, posodobljeno in novi lastnici prilagojeno stanovanje. Hkrati se je v stanovanju odprla popolnoma nova barvna paleta. Prenova dvesto let stare kraške domačije je velik zalogaj. Zato so se je novi lastniki lotili postopoma. Najprej prenove nekdanjega gospodarskega poslopja, »tako za okus«, kot je povedala arhitektka Vesna Hrvatin, ki vodi prenovo celotne domačije. Z njo se bomo pogovarjali o specifikah in čarih takšne prenove.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
Brata Sever pot po Severni Ameriki nadaljujeta v Teksasu, zadnji zvezni državi na njujem popotovanju. V Houstonu obiščeta Natov center in se čudita nad največjo raketo za polet v vesolje. Pot nadaljujeta proti nacionalnemu parku, kjer pa ju bolj kot kanjoni navduši medved, ki jima brezbrižno prečka pot. Da je obisk Teksasa karseda pristen, pot zaključita v Fort Worthu, znanem po rodeo tekmovanjih. Tako, Severna Amerika je odkljukana!
V tokratni oddaji naša junaka Bit in Anže pot po Severni Ameriki nadaljujeta v Kentuckyju, kjer ameriška gostoljubnost preseže vsa njuna pričakovanja. Kot ena redkih Slovencev pa spoznata tudi čisto pravega FBI agenta. Pot ju vodi skozi prestolnico country glasbe, Alabamo... vse tja do obale New Orleansa, kjer ju veliko bolj kot sicer fascinantni potomci dinozavrov preseneti opustošenje, ki ga je za seboj pustil eden izmed prepogostih orkanov v tem delu sveta. Tudi zato jima mesto jazza ne pokaže tiste svoje prave duše, a se kaj hitro potolažita ob okušanju unikatne in raznolike morske kuhinje.
Naša junaka Bit in Anže v tokratni oddaji pot začenjata v prestolnici "nove" celine. Tam pa ju bolj kot Bela hiša in ostalo kolesje ameriške birokracije navduši nadvse napredna trgovina. Pot nadaljujeta skozi Vzhodno Virginijo, kjer se jima izpolni ena izmed otroških želja, poleg tega pa si pripravita pravo slovensko kavo - z mogočnim razgledom. Da ju Američani sprejmejo za čisto svoja, si spotoma kupita še pravo pravcato orožje.
Tokrat sta naša junaka Bit in Anže popotniško zastavo zapičila v Severni Ameriki. Ampak ne jim povedati, ker so precej ponosni, ko je govora o zastavah. Njuna pot se začne v mestu, ki nikoli ne spi – New Yorku. Tam spoznavata, kako odprti so Američani in kako hitro so pripravljeni priskočiti na pomoč. Pot nadaljujeta skozi Fiiladelfijo, ki ju s svojo surovostjo pretrese do kosti. Zadnja popotna točka tokratne epizode pa je Baltimore.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša in Petra bosta pripravili skuto, orehe, mak, jabolka, maslo, moko, sladkor … Se je tudi vam posvetilo? Zadišalo bo po gibanici! In s tem ni šale, kajti naša prekmurska gibanica je v evropski shemi kakovosti zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost, zato so zanjo zelo natančno določeni receptura, način priprave in tudi končni izgled. To pa nam nikakor ne preprečuje, da je ne bi pripravili tudi doma. Prav nasprotno – večkrat jo bomo pripravili, bolj živa in bolj naša bo!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Vsi dobri domači šefi skrivamo globoko v predalih hladilnika eno skrivnost. Potuho. Priročno, drobljivo in listnato testo. Pite, drobni prigrizki, pečenke, sladko ali slano - ni je jedi, ki je zlato zapečena skorjica testa ne bi naredila bolj privlačno. Danes bomo spekli sladko jabolčno pito na način »tarte tatin«, v njem pa bomo zapekli tudi sir in pripravili slastne domače grisine.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. Danes bomo kuhali s stročnicami, in sicer s čičeriko. Ta okrogla zrna, ki po izgledu spominjajo na lešnike, so postala v zadnjih letih pravi modni hit. Dobimo jo vsepovsod, najpogosteje jo kupimo kar vloženo. Lotili se bomo dveh klasik: humusa in falaflov. Falafli so majhne kroglice začinjene ocvrte čičerke in so ena najbolj priljubljenih uličnih jedi.
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Družbeni omrežji TikTok in Instagram sta preplavljeni s fotografijami in posnetki, na katerih so maslo in masleni pladnji. Ti so zdaj pravi kulinarični trend. Bogate narezke je zadnje čase nadomestila plošča razmazanega masla. Za vas ne vem, a Maša si masla ne predstavlja brez dobre, sveže pečene bagete. Skupaj pripravimo prvo masleno desko, ki bo zelo raznolika jed – saj pravijo, da gre nekaj kot po maslu – in po maslu gre marsikaj: slano, sladko, kislo, hrustljavo in pekoče.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Danes bomo preizkusili nekaj zamisli za pogostitve. Priljubljene tako imenovane pomake so zvezda vsake zabave. Od omak se razlikujejo po tem, da jih ne polivamo po jedeh, ampak hrano v njih pomakamo. Pripravili bomo humus in tapenado, pomaki brez kuhanja. Nekatere pomake pa se tudi zapečejo. Te so običajno kremne, smetanasto-sirne in jih pogosto obogatimo z zelenjavo. Ena od teh je artičokina špinačna omaka.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
Ne v osrčju, ne v glavi, v peti se skriva prava duša Italije. Dežela ob Jonskem in Jadranskem morju je tudi domovina Domenica Modugna in zadnje počivališče svetega Miklavža, pomembnega svetnika tako za rimokatoliški kot pravoslavni svet. Mojca bo obiskala tudi Alberobello in njegove trule, te skrivnostne stolpiče, ki spominjajo na našo kraško suhozidno gradnjo, spustila se bo po ulicah Matere kot Bond, a brez avta , in se slej ko prej zbudila iz prehranske kome, ki te tu na jugovzhodu Italije zagotovo čaka.
Na Veliki planini so zimski prazniki še posebno čarobni. Smo pa to lokacijo izbrali za zadnjo oddajo v letošnjem letu še zaradi nečesa drugega. Pogledali si bomo zgledno prenovo tipične koče, ki na zunaj ohranja tradicionalno podobo, medtem ko je interier prenovljen za sodobno uporabo. Dobra hiša stoji na dobrih temeljih, cel svet pa stoji – na mladih! Lepo je videti, da je tudi mlajšim generacijam želja oblikovati domove v spoštovanju do stavbarske dediščine in obrtniške tradicije. Z nagrado BIG SEE nagrajeni zasebni interjer, pod katerega se podpisuje mladi arhitekt Jan Šimnovec, je namreč prav to, saj uspešno združuje dediščino rodbine z uporabnostjo sodobnega bivanja. Ravno prav globoko smo v zimi, da se radi spominjamo vročih poletnih dni in radosti, ki jih le ti prinašajo. Kadar imamo na mizi kak zanimiv projekt slovenskega arhitekta, se naša ekipa odpravi tudi čez mejo. Tako smo se poleti odpeljali v hrvaško Istro, kjer ima slovenski par v prenovljeni hiški svojo počitniško oazo miru. Lep pozdrav in SREČNO.
Dežela fjordov, smučarskih inovacij, Vikingov, lososa in ljubiteljev gobarjenja. Težko je izbrati temo, kjer Norveška ne bi bila zanimiva. Mojca se bo podala na skakalnico, spoznala kulturo Samijev in se z lokalnimi gobarji odpravila na lov za kraljem norveškega gozda.
Neveljaven email naslov