Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Posamezna barva ima svojo valovno dolžino znotraj vidnega spektra – dela elektromagnetnega spektra, ki ga zazna naše oko. Ta se nahaja med 400 in 750 nm. Presenetljivo pa eno od barv zaznamo preprosto zato, ker se v našem očesu enako vzdražita čepek za rdečo in čepek za modro svetlobo. Ker je komplementarna zeleni barvi, pa je našim prednikom morda izostrila kontrast med zelenjem in sadjem – gre torej za magento.
V 30. oddaji se za zadnji stol v finalu borijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maks, Benjamin in Lara iz OŠ Toma Brejca Kamnik in Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Že v Hitrih celicah je precej napeto, vse pa se tudi lepo rima. Med vprašanji tekmovalci obiščejo Azijo in Arktiko, pomagajo racam, da ne zmrznejo, in nam zaželijo lahko noč. V labirintu jih odnese na Mars in zamesijo testo, žepnine pa ne zaslužijo dovolj. Odgovor, za koga je odločilno zadnje vprašanje in čigavi možgani so si izmislili magento, dobite v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? (Hrast) (Sonja Č.K.) a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor b.
Možganski labirint je že pripravljen, vanj kmalu vstopijo neustrašni radovedneži vijolične ekipe. Nato sledi sestavljanje besede. Enako naredijo tudi rumeni. Sestavi tudi ti najdaljšo besedo iz pobranih črk. Pobrane črke vijoličnih: A, S, M, Č, R Pobrane črke rumenih: S, L, O, T, T, E
Nadaljujemo pa Dnk detektivko. Kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, gojenje človeških organov v pujskih. Vse to se slišijo kot naslovi novic iz temačne prihodnosti. A DNK detektivka ni prav nič temačna. V mikrosvet sta skočila Juš in Arne. Mi pa vas sprašujemo: Knjiga opisuje detektivsko preiskovanje ropa s pomočjo epigenetike. Ta veja genetike se ukvarja z vplivom okoljskih dejavnikov na gene. Kaj od naštetega ni okoljski dejavnik? a) količina telesne aktivnosti b) količina stresa, ki ga doživi oseba c) nezdrave razvade d) sorodstvena povezanost staršev Odgovor: Okoljski dejavniki vplivajo na aktivacijo nekaterih genov. Pravilen odgovor je tako D. Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
Tudi v zadnji rubriki Spletk te sezone opozarjamo na čedalje več sovražnih komentarjev pod našimi objavami. Od tebe ne pričakujemo samo pohval in strinjanja. A če imaš o čem drugačno mnenje, je prav, da to poveš spoštljivo. In če ti to še ne gre najbolje, lahko greš v naravo malo zadihat. Preverjeno pomaga. Če nesramnih komentarjev ne pišeš, ti najprej pošiljam eno virtualno petko in te vabim, da k spoštljivemu govoru pod našimi objavami pripomoreš tudi ti. Kako? O tem sem se tokrat pogovarjala z učenci na Osnovni šoli Brinje Grosuplje.
Zdaj pa v državo v jugovzhodni Aziji, Mjanmar. Tam že zelo dolgo traja državljanska vojna, pred tremi leti je oblast prevzela vojska. Veliko ljudi se s tem ne strinja, zato se upirajo, tudi nasilno. Zaradi vojne je veliko ljudi zapustilo svoje domove, pobegnili sta tudi Jospel in Caroline, ki zdaj živita v begunskem taborišču.
Svojo najpomembnejšo obveznost pa očitno jemljete zelo resno. Vsaj mladi iz podružnične Osnovne šole Lavrica, ki so kar nekaj časa med počitnicami namenili učenju. Infogrom.
Prvega maja je minilo tudi natanko 20 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Junija bodo vsi z volilno pravico volili tudi predstavnike v Evropski parlament, ki je ena od štirih najpomembnejših inštitucij Evropske unije. Naša otroška poročevalka Lana Flavia je zato na sedežu Evropskega parlamenta v Bruslju raziskala, kaj delajo evropski poslanci.
Poseben dan v počitniškem tednu je bil tudi prvi maj, ki je v Sloveniji državni praznik. Praznik dela ga imenujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali v mestu Chicago v ZDA in zahtevali boljše razmere za delo in več pravic. To je dan, ki je v številnih državah tudi opomnik, da osemurni delovnik, pravica do počitka in poštenega plačila niso samoumevni. Vaše najpomembnejše delo pa je, da dokončate osnovno šolo. Drugo delo je mlajšim od 15 let v Sloveniji prepovedano, so pa izjeme. Otroci lahko sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih in drugih del s področja kulture, športa ali oglaševanja, in sicer pod pogojem, da so zanj tudi plačani.
Ob prazniku dela v počitniškem tednu, ki se počasi izteka, smo se v Infodromu pozanimali, kakšno delo lahko pri nas opravljate mlajši od 15 let in pod kakšnimi pogoji. Prvega maja je minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Polnoletni državljani bomo v začetku junija na volitvah odločali, kdo nas bo zastopal v Evropskem parlamentu, zato se je naša otroška poročevalka Lana Flavia pozanimala, kakšne so zadolžitve evropskih poslancev. V zadnjih Spletkah te sezone pa se je Metka Spletka poglobila v komentarje na družbenih omrežjih in ugotovila, da je med njimi še vedno zelo veliko nesramnih.
Smo že v polfinalu, kjer se za finalno vstopnico v kvizu potegujejo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri. Za ognjen začetek poskrbi Juš, za še bolj vroč konec tekmovalci. Vmes na hitro preletijo Prebrane celice sezone, oponašajo živali in se igrajo otroške igre, med vprašanji poskrbijo za boljši rezultat pri plezanju, potopijo hrast in se spopadejo z ogrci, v labirintu pa se rumeni z junakom prebijajo preko stepe, medtem ko vijolični pokažejo pesti. Kdo zaide v Dalmacijo in kdo kosi s hijeno, poglejte v 29. oddaji Malih sivih celic. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V najstniških letih se marsikdo srečuje s pojavom mozoljev in ogrcev na svoji koži. Ogrci imajo značilno temno barvo, ki jo povzroči neki biološki proces. Kateri? a) zorenje b) oksidacija c) fermentacija d) presnova RAZLAGA Po vsem telesu, razen na dlaneh in stopalih, imamo v koži žleze lojnice. Te žleze proizvajajo loj in ga izločajo v lasni mešiček. Kadar se lasni mešiček zamaši, se v njem začne kopičiti loj, skupaj z drugimi delci v koži. Ogrci se pojavijo, ko loj v mešičku pride v stik s kisikom iz zraka. Proces oksidacije povzroči, da maščoba v loju potemni. Pravilen je odgovor B.
Imate enako velike kose lesa hrasta, jelke, smreke in bora. Kateri kos se bo v vodi najgloblje potopil? a) hrast b) jelka c) smreka d) bor RAZLAGA Gostota lesa je zelo pomembna v lesni industriji, saj je od nje odvisno, čemu bo les namenjen. Lahek les z majhno gostoto plava na vodi, zato se uporablja za izdelavo kanujev, splavov, vesel in podobnih izdelkov. Težek les z veliko gostoto pa se uporablja za masivno pohištvo. Gostoto lesa enostavno določimo tako, da pogledamo, kako globoko se potopi v vodi. Tu imamo kose hrasta, jelke, smreke in bora. Vse bom potopila, takole. Zdaj pa na vsakega narišem črtico, koliko se je potopil. Najprej na hrast, potem na jelko, nato smreko in sedaj še na bor. Najboljši potapljač paa jee … Hrast! Silo, ki drži les na gladini vode, imenujemo vzgon. Težji predmeti potrebujejo več vzgona, da plavajo, zato se globje potopijo. Izdelki iz lesa z večjo gostoto pa tehtajo več, torej se najglobje potopi tisti z največjo gostoto. Les iglavcev ima tipično manjšo gostoto kot les listavcev, zato se je izmed izbranih najglobje potopil hrast. In pravilen je odgovor A.
Sestavi najdaljšo besedo in spodnjih črk: ČRKE VIJOLIČNI: P, E, S, U, J, A, T ČRKE RUMENI: N, A, J, E, K, U, J
Pridi Mili moj Ariel, je naslov knjige Mire Mihelič o pobalinski deklici Marinki, ki odrašča v povojnem času na vasi medtem pa uganja številne vragolije. Hkrati je to tudi citat iz Shakespearove drame Vihar. Kako sta Shakespeare in Marinka povezana vesta Pia in Jasna. Knjiga pripoveduje o deklici Marinki, ki ima veliko lastnosti, ki jih običajno ne bi pripisali dekletu. Kateri lik iz tuje književnosti bi ji bil po značaju najbližji? a) Ronja iz dela Ronja, razbojniška hči b) Julija iz dela Romeo in Julija c) Krasotilya L'Ohol iz dela Harry Potter d) Lucy Pevensie iz dela Zgodbe iz Narnije RAZLAGA Marinka je navihana, razgledana, pustolovska in rada prevzema vodilno vlogo pri igri. Po teh in drugih lastnostih je najbližje liku Ronje iz dela švedske pisateljice Astrid Lindgren. Pravilen je odgovor A.
Zgodovinske državne tvorbe na Slovenskem so bile Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Država SHS, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republika Jugoslavija oziroma SFRJ.
V Hitrih celicah iščemo knjige Prebranih celic letošnje sezone, otroške skupinske igre in živali ter njihovo oglašanje.
Poljska, obmorska država v Srednji Evropi, je decembra dobila novo vlado, ki jo vodi premier Donald Tusk. Nova ministrica za izobraževanje je že začela korenito reformirati šolski sistem. Načrtujejo krčenje učnega načrta, saj bi se učenci tako lažje osredotočili na pomembno snov in ne učenje na pamet, zmanjšali bi tudi število ur verouka. Od prvega aprila pa so že ukinjene domače naloge. Poglejmo, kako so mladi sprejeli reformo.
Vi ste domačih nalog vajeni, zato smo na Osnovi šoli Livada v Velenju preverili, kaj menite o njihovi ukinitvi na Poljskem, pa tudi, ali na nalogo kdaj "pozabite". Infogrom!
Neveljaven email naslov