Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Današnja zgodba je ljubezenska. On vdovec, ona razvezana. Oba že v jeseni življenja. Začelo se je z dopisovanjem po spletu, sledilo je srečanje, ki je le še potrdilo, da sta se srečali duši dvojčici. Le nekaj mesecev pozneje sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. To ni scenarij romantičnega filma in ne ljubezenski roman. To je življenje. In to je zgodba Marije Turnšek Mikačić in Tita Turnška, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno ter da je ljubezen v zrelih letih lahko še bolj poglobljena, žlahtna, polna bližine in zato nadvse dragocena. Polna ljubezni je tudi zgodba vdove Nade, ki je praznino po moževi smrti napolnila z ljubeznijo do glasbe, poezije in poučevanja petja. In čeprav se je zgodba zakoncev Turnšek začela z dopisovanjem po spletu in bila kronana s poroko in srečnim zakonom, v oddaji opozorimo tudi na nekatere pasti, ki jih skriva spoznavanje na spletu in v katere velikokrat padejo mnogi, ki si iskreno želijo ljubezni in prijateljstva.
Vse več storitev je digitalnih, čeprav starejšim digitalizacija še vedno lahko prinaša številne izzive. Dober zgled, kako se spopasti z njimi in jih tudi premagati, je Janez Platiše, ki je po upokojitvi začel nabirati računalniško znanje. Danes spretno in redno uporablja družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Youtube in celo Tiktok. Hkrati dela kot novinar in novice objavlja na svojem blogu, ki ga je poimenoval Seniorske novice. Prepričan je, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija danes ključna pri vzdrževanju družbenih stikov, da je način povezovanja in sodelovanja med generacijami ter da je pomembna tudi pri pridobivanju informacij. Vendar sogovornik obenem opozarja na previdnost pri komuniciranju na spletu. Zgodba družine, v kateri že tri generacije redno uporabljajo družbena omrežja, pa dokazuje, da ni nikoli prepozno za spoznavanje te tehnologije.
Vožnja je pomemben del aktivnega življenja. Marsikomu zagotavlja samostojnost in svobodo. Mi pa bi radi dodali še varnost. Skoraj tretjina imetnikov vozniških dovoljenj v Sloveniji je starejših od 61 let, dobrih 22 tisoč voznikov je starih več kot 80 let, čez 600 jih je že dopolnilo devetdeset in več let. To, da so mobilni in samostojni, jim veliko pomeni, pomembno pa je tudi za nas kot družbo. Namesto da se pritožujemo, zakaj so še na cesti, se zato morda raje pogovorimo o tem, kako poskrbeti, da bo vožnja prijetna in varna za vse. Tudi če vozimo že skoraj vse življenje, se poleg naših sposobnosti spreminjajo tudi pravila, cestna infrastruktura in gostota prometa. Zato morda ni odveč, da znanje sem in tja tudi obnovimo, v studiu poudarja prometni strokovnjak Rado Jeromel, zaposlen na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Kako nam lahko tečaj varne vožnje ali kakšna osvežitvena ura vožnje podaljša vozniški staž, predvsem pa poveča našo varnost na cesti, opisuje tudi Bogdana Herman, ki z veseljem občasno osveži svoje znanje vožnje.
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore. Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati. Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« je rekla lisica Malemu princu. Ali znamo videti več, kot vidijo oči? V Sloveniji naj bi bilo od 8000 do 10 000 ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 000 pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje. Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod. V oddaji boste spoznali še Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, lažje iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti. V rubriki ob koncu oddaje pa bomo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.
Da za svoje delo ne bi bili plačani? Nezaslišano! Pa vendar kar 300 tisoč Slovencev – prostovoljcev - meni drugače. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik vpliv. Gasilska društva, gorsko reševanje, učna pomoč, zbiranje sredstev za begunce, skrb za duševno zdravje, kultura, turizem in še mnogo, mnogo več. Če bi čas, delo in znanje prostovoljcev računali v evrih, bi bile vrednosti milijonske, a bistvo prostovoljstva je, da za svoje delo ne zaračuna. V Sloveniji deluje več kot 1800 prostovoljskih organizacij, koordinator te razvejene mreže pa je Slovenska filantropija, od koder prihaja tudi gostja oddaje Tjaša Arko. Vsekakor pri prostovoljstvu ne gre le za darovanje denarja, oblačil in hrane, prostovoljno lahko ponudimo sočloveku svoje znanje, veščine, čas. Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del prav družabništvo, saj je med njimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki – prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše - ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji – prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd.
Milena Morača, prvakinja ljubljanske opere, ki je občinstvo s svojim sopranom osvajala več kot 40 let, se je kot mlada pevka do ušes zaljubila v precej starejšega režiserja, igralca in lastnika enega najbolj prepoznavnih glasov pri nas, Jurija Součka. Da je to to, je v trenutku, ko jo je zagledal, vedel tudi on. In to dokazujeta tudi danes, štiri desetletja pozneje. Milena rada pove: »Živiva za umetnost, živiva za ljubezen,« v oddaji pa bosta razkrila, kako jima je uspevalo združevati profesionalno in zasebno življenje ter kakšne so prednosti in tudi slabosti takega ustvarjalnega para. Svoj pogled na mešanje dela in partnerskega odnosa bosta predstavila še dva ustvarjalca, ki pa sta svoje življenje posvetila lutkovni umetnosti, Edi Majaron in Agata Freyer. Na sprehod pa bo Nina Cijan tokrat povabila mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, čigar knjige se uvrščajo med najbolj izposojane in brane.
Sladkorna bolezen velja za pandemično, saj število bolnikov nenehno raste. Na svetu jih je 537 milijonov, v Sloveniji 200 tisoč. Diabetes sam po sebi ni moteč in ni boleč, so pa lahko zelo boleči zapleti, če je bolezen slabo vodena. Od 85 do 95 odstotkov bolnikov ima diabetes tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju. Kako se spoprijema s to tiho boleznijo mnogoterih obrazov, nam bo razkril Gojmir Lešnjak - Gojc, igralec, glasbenik, režiser, voditelj, komedijant, ljubitelj dobre hrane in pijače, pa tudi ambasador državne kampanje Bodi odličnjak! Zavoda Diabetes. Najpogostejše zaplete pri sladkorni bolezni pa bo v prispevku predstavila dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka UKC Ljubljana.
Ples je najnaravnejši in hkrati najuniverzalnejši način gibanja. Ni družbe in ni kulture, ki ga ne bi gojila. Zanj ni nikoli prezgodaj, prepozno pa tudi ne. Ne glede na to, kako in kje plešemo, je dejstvo, da se bomo ob plesu napolnili z energijo ter se telesno in duševno sprostili. Vsega tega se zaveda tudi Neva Kralj, plesna pedagoginja, koreografinja in plesno-gibalna terapevtka, ki bo nanizala številne pozitivne učinke plesa, saj so raziskave med drugim pokazale, da ples učinkovito zmanjšuje tveganje za demenco. Ples pomeni razbremenitev in razvedrilo, napolni nas z energijo, hkrati pa prinaša tudi druženje. Redne tedenske večerne urice plesanja tanga so pravi balzam za dušo in telo, pa sta prepričana zakonca Homan, ki se vsak teden na učenje tanga vozita iz Šentjerneja v Ljubljano.
Kaj je lepota, kaj je lepo? Kje vi iščete lepoto? Je lepota v očeh opazovalca ali obstajajo neka univerzalna merila tega, kdo je lep? Morda vendarle obstaja lepota, ki je neminljiva, ki je večna? »Staranje je edini zakon, ki velja za vse nas. Telo in obraz se spreminjata, tudi lepota se spreminja, a ne mine, dokler se človek počuti lepega, dokler ima človek v sebi energijo in je zadovoljen sam s sabo«, je prepričana gostja v studiu manekenka in fotomodel Bernarda Marovt. O tem, da sta človeški obraz in človeško telo lahko lepa ne glede na leta, je prepričana tudi fotografinja Urša Premik, ki je s fotografijami svoje babice navdušila tako javnost kot modni svet. O tem, kako nabiranje let vpliva na lepoto, smo povprašali tudi znanega fotografa Aleša Bravničarja.
Živimo v starajoči se družbi, starostne meje za upokojitev se zato višajo, kljub temu pa zaposlovanje starejših od 50 let še vedno nosi stigmo. Delodajalci starost zaposlenih pogosto vidijo kot slabost. Na lastni koži je to izkusil tudi Milko Grebenc, ki je pri 54 letih izgubil službo. Pahnjen iz cone udobja je bil po 30-ih letih prisiljen, da se znova poda na trg dela. Pot ni bila lahka, a je ne obžaluje. Delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje. Vendar ni nujno, da je tako. Obiskali smo tudi eno od slovenskih podjetij, v katerem ne diskriminirajo starejših zaposlenih. Nasprotno, spodbujajo jih in nagrajujejo. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, pa je visoko na lestvici ciljev podjetja.
Neveljaven email naslov
