Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Shiva šiva je multimedijski koncert Ženskega pevskega zbora iz Roža na avstrijskem Koroškem, ki na svojstven način predstavlja 17 različnih pesmi o delu iz prav toliko različnih koncev sveta. S pesmimi tako predstavlja različne kulture, glasbene tradicije in poglede na delo. Gre torej za multimedijski dogodek, ki opeva občutja, odnose in dojemanje dela, kot vrednote, od katere smo vsi življenjsko odvisni.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Tročlanska zasedba nas Iz Studia 22 pelje po poteh Etna. Če njihovo starost primerjamo z literaturo, po kateri posegajo, so še pravi otroci, ki z otroško zagnanostjo, ljubeznijo in vdanostjo delijo svoj pogled na glasbo. Pravijo, da ta v sebi nosi samo to, kar glasbenik vanjo vloži. Staro v novem, novo v starem. (P)osebna preobleka ljudskih pesmi.
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz Beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem območju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista, skladatelja in raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki v petju v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) združuje osem mladih, živečih v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
V tej oddaji smo strnili plese, ki so povezani z zimo oziroma s prehodom zime v pomlad. To je v čas kurentov, kopjašev, oračev in picekov. Plešejo folklorne skupine iz Cirkovc, Markovcev, Obreža in Križevcev. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesno izročilo Notranjske in vzhodne Primorske smo s filmsko kamero posneli v okolju slikovite vasi Prem. Ljudski plesi so bili že ob snemanju oddaje leta 1985 skoraj pozabljeni, predstavi pa jih folklorna skupina Koleda iz Velenja. Kako so nekoč plesali v vaseh na obrobju Ljubljane, v Tomačevem, Dravljah ali na Ježici, pa bo pokazala folklorna skupina France Marolt. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Folklorne skupine iz Velike Polane, Beltincev in Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju predstavile plese, ki jih plešejo v Prekmurju ob zimskih opravilih, kot so tkanje, koline in gostüvanje. Strokovni sodelavec in scenarist filma je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, direktor fotografije Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serijo, v kateri predstavljamo, kako smo plesali in še plešemo Slovenci ob ljudskih običajih, šegah in domačih opravilih, nadaljujemo s posnetki plesov Primorske – Tolminskih Raven in Krasa. Plese smo leta 1987 posneli s folklorno skupino s Tolminskih Raven. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Na jugovzhodnem robu Dravskega polja, kjer ravnina prehaja v vinorodne Haloze, leži Lancova vas. Folklorna skupina Folklornega društva Lancova vas je leta 1994 za našo oddajo prikazala izročilo domačega kraja in okolice, kot je živelo nekdaj, povezano z raznimi opravili in praznovanji. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
S filmsko ekipo smo se odpravili v hribovit svet nad dolino Bistrice, v stari železarski trg Muto ter k samotnim domačijam Pernic in Sv. Primoža, ki so raztresene po pobočjih. V odmaknjenem okolju se je ohranilo mnogo več izročila kot v dolini. Folklorna skupina Muta je zaplesala in prikazala nekatere šege, ki jih je pri domačinih zbrala Teja Ropoša: koledniško šego florjančenja, praznovanje lepe nedelje. Noše, ki jih nosijo člani folklorne skupine, so naredili na podlagi raziskave dr. Marije Makarovič in so take, kot so jih nosili od konca 19. stoletja pa vse do časa okrog prve svetovne vojne. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Vizualne upodobitve izbranih zimskih prazničnih pesmi skupine Katice. Katice so ženska vokalna skupina, ki povezuje stare ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin z novimi časi in modernimi okusi. V letu 2009 so izdale novo zgoščenko z naslovom Oj, fijole, novo leto je!, na kateri so predstavile zimske koledniške pesmi za čas božiča in novega leta, ki izvirajo iz slovenskih ljudskih pesmi različnih pokrajin. Katice v svoj pevski repertoar pogosto vključijo tudi ljudske inštrumente (piščal, lončeni bas, glavnik idr.). Repertoar izbranih koledniških pesmi je bil posnet v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Urednica Danica Dolinar, redaktorica Zarja Zavodnik, režiserka Milena Olip.
V tokratni oddaji iz cikla o slovenskih ljudskih plesih bomo predstavili plese zahodnega Kozjanskega v izvedbi celjske folklorne skupine ŠKUD France Prešeren in folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Tudi na Gorenjskem so bile nekdaj plesne zabave povezane s skupnimi opravili, ki so krajšala dolge zimske večere. Plese smo leta 1979 posneli z ljubiteljskimi folklornimi skupinami iz Preddvora, Kamniške Bistrice, Bohinjske Bistrice in iz Nemilj, ki plese negujejo z vso ljubeznijo in odgovornostjo do ljudskega izročila. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, snemalec Ubald Trnkoczy, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Leta 1983 smo posneli dokumentarno oddajo o ljudskih plesih Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter zahodnega Pohorja. Šaleška folklorna skupina Koleda iz Velenja je zaplesala nekatere plese, ki so v tem predelu Slovenije še ohranjeni v najstarejši obliki, med drugim štajeriš, trablan, cvajšrit, ples kovtre šivat, ples z metlo, rašpla in povštertanc. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavko Nemec, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Duša, rojena na slovenskem etničnem ozemlju, pripoveduje o bogastvu glasbenega izročila pozimi. Pripovedovalec je ansambel Trio Trutamora Slovenica, ki glasbo izvaja na izvirna ljudska glasbila in rekonstrukcije iz svoje zbirke. Strokovna sodelavka in scenaristka Mira Omerzel Terlep, direktorja fotografije Bernard Perme in Bojan Kastelic, montažer Zvone Judež, režiserka Hanka Kastelicova, zamisel in urednica Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov