Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarec, posnet leta 1976, je prvi film o svetovno znani švedski glasbeni skupini Abba. V dokumentarnem filmu se s fotografijami iz osebnih albumov in spomini na odraščanje predstavijo posamezni člani skupine. Uspeh Abbe ni bil naključje: Anni-Frid in Agnetha sta bili že od rosnih let uspešni pevki, skladatelja Benny in Björn pa sta izhajala iz družin z glasbeno tradicijo. Dokumentarec slovi po šegavi pripovedi in razkritju skritega kotička, kjer so člani skupine ustvarjali glasbo.
Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti. Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri. Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.
Koliko se med sabo poznata Vera Šolinc iz Žepine pri Celju, plodna avtorica besedil, pevka v Tercetu Originali, klarinetistka, mama in ljubiteljica živali ter Anže Zavrl iz Vinj pri Dolu pri Ljubljani, harmonikar pri Gadih, maratonec, športnik, učitelj razrednega pouka, ljubitelj čilija? Vera in Anže sta osrednja gosta oddaje, v kateri igrajo še ansambel Hervol s Tercetom Originali, skupina Prizma, ki v letu 2024 praznuje 50 let igranja, Gadi z novo pesmijo Praznimo kozarce ter Lado Leskovar, ki je zastopal nekdanjo skupno državo leta 1967 na Pesmi Evrovizije na Dunaju. V garderobi bosta bobnala pevka Eva Šolinc in simpatični Primorec Sandi Morel.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. Med drugim predstavljamo pisatelja palestinskega rodu, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa, režiserko srbskega rodu in perujskega uličnega glasbenika, ki ga je k nam pripeljala ljubezen.
V drugem predizboru 68. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz Arene Malmö, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Malta, Albanija, Grčija, Švica, Češka, Avstrija, Danska, Armenija, Latvija, San Marino, Gruzija, Belgija, Estonija, Izrael, Norveška in Nizozemska. Deset najbolje ocenjenih skladb se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Dokumentarec, posnet leta 1976, je prvi film o svetovno znani švedski glasbeni skupini Abba. V dokumentarnem filmu se s fotografijami iz osebnih albumov in spomini na odraščanje predstavijo posamezni člani skupine. Uspeh Abbe ni bil naključje: Anni-Frid in Agnetha sta bili že od rosnih let uspešni pevki, skladatelja Benny in Björn pa sta izhajala iz družin z glasbeno tradicijo. Dokumentarec slovi po šegavi pripovedi in razkritju skritega kotička, kjer so člani skupine ustvarjali glasbo.
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Ugjen je z mislimi večino časa v Avstraliji, kamor se namerava preseliti, da bi začel svojo pevsko kariero. A pred selitvijo mora še »oddelati« svoj dolg državi – zadnje leto petletne učiteljske pogodbe. Vladna birokratka, ki ga opiše kot "najmanj motiviranega učitelja, kar jih je kdaj videla", ga za ta čas premesti v zakoten zaselek v Himalaji, v Lunano (število prebivalcev: 56, nadmorska višina: 4800 metrov), kjer naj bi učil v "najbolj odročni šoli na svetu." Po osemdnevni hoji v hrib, med katero mu nikoli ne zmanjka sape za godrnjanje, se Ugjen znajde v skupnosti, kjer otroci še niso videli avtomobila in kjer ogenj netijo z jakovimi iztrebki. Vsi prebivalci pokažejo neverjetno gostoljubje in globoko spoštovanje do učiteljskega poklica, ne glede na to, kako muhasto in otročje se Ugjen obnaša … LUNANA: A YAK IN THE CLASSROOM / BUTAN, KITAJSKA / 2019 Režija: Pavo Čojning Dorji / Scenarij: Pavo Čojning Dorji / Igrajo: Šerab Dorji, Ugjen Norbu, Ugjen Norbu Lhendup, Kelden Lhamo Gurung, Pem Dzam, Sangaj Lham, Čimi Dem in drugi …
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Ob 21.00 na TV SLO 2.
Neveljaven email naslov