Joe Biden. Foto: Reuters
Joe Biden. Foto: Reuters

Preiskava je trajala leto dni, nanašala pa se je na dokumente, ki so jih v letih 2022 in 2023 našli na Bidnovem domu in v njegovi pisarni. Iz 345-stranskega poročila je razvidno, da so bili to dokumenti z najvišjo oznako tajnosti, povezani pa so bili z Afganistanom.

Biden je leta 2013 iz Bele hiše odnesel lastne zapiske, v katere je kot podpredsednik ZDA zapisoval dnevna opažanja in med katerimi so bili tudi zaupni podatki. Hur je sporočil, da je Biden med zaslišanjem trdil, da je to njegova lastnina, saj so to odnašali domov vsi predsedniki in podpredsedniki pred njim.

Vse druge dokumente z oznako zaupno, ki so jih našli v nekdanjih Bidnovih pisarnah in na domu, pa je predsednik nemudoma brez težav predal preiskovalcem.

Po poročanju BBC-ja je Biden v odgovoru na vprašanje, ali prevzema odgovornost za to, da je imel zaupne dokumente doma, okrivil svoje osebje. Dejal je, da ni vedel, da je občutljive dokumente shranilo v njegovi garaži, kjer so bili po besedah posebnega tožilca ob ležišču za psa.

Bela hiša je sporočila, da so "zadovoljni", da je preiskava posebnega tožilca končana. Bidnov odvetnik Richard Sauber je medtem dejal, da se ne strinjajo "z več netočnimi in neprimernimi komentarji v poročilu posebnega tožilca", poroča Deutsche Welle.

Hur navedel razlike med Trumpovim in Bidnovim primerom

Proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu je bila pred tem zaradi napačnega ravnanja z zaupnimi dokumenti vložena obtožnica in nekdanji predsednik je na svojem družbenem mediju Truth Social v odzivu v četrtek zapisal, da je Bidnov primer stokrat hujši od njegovega, ter dodal, da imajo ZDA dvotirni pravosodni sistem, v katerem je sam deležen nepoštenega pregona.

Hur je v poročilu navedel bistvene razlike med njunima primeroma, med drugim tudi to, da je Biden sodeloval v preiskavi, Trump pa ne, temveč je trdil, da dokumentov nima in jih ni hotel vrniti Nacionalnemu arhivu, potem ko jih je januarja 2020 odnesel iz Bele hiše na Florido.

Bidnov omejeni spomin

Medtem ko zaradi njihovega zadržanja glede na odločitev tožilca Biden ne bo deležen pregona, pa so veliko pozornosti deležne navedbe v poročilu, da je bil predsednikov spomin med preiskovalnim zaslišanjem "precej omejen". Hur je z Bidnom v okviru preiskave 8. in 9. oktobra govoril pet ur.

Predsednik naj se ne bi spomnil, kdaj je umrl njegov sin Beau Biden, niti tega, kdaj natančno je bil podpredsednik ZDA.

Hur naj bi se odrekel obtožnici tudi zato, ker je menil, da nobena porota ne bi obsodila starejšega moškega, ki se ne spomni več takih enostavnih stvari. "Gospod Biden bi se poroti verjetno zdel kot simpatičen, dobronameren starejši gospod slabega spomina," je zapisal Hur. Bela hiša in Biden sta te navedbe ostro zavrnila.

Biden je po objavi poročila sprva dejal, da je zadeva zanj končana, in dodal, da je imel preiskovalno zaslišanje oktobra lani v času, ko je bila njegova pozornost posvečena izbruhu vojne v Gazi po Hamasovem napadu na jugu Izraela.

Pozneje je stopil pred novinarje in v čustvenem nagovoru branil svoje kognitivne sposobnosti. "Z mojim spominom je vse v redu," je zatrdil. "Omenja celo, da se ne spomnim, kdaj je umrl moj sin. Kako si sploh drzne to omenjati?" je dejal.

Isti dan je Biden v odgovoru na vprašanje o vojni v Gazi pomešal predsednika Egipta Abdela Fataha Al Sisija in predsednika Mehike Andrésa Manuela Lópeza Obradorja. Dejal je namreč, da sprva "predsednik Mehike Sisi ni želel odpreti vrat in omogočiti vstopa humanitarne pomoči" v Gazo.