Zaupni dokumenti, ki jih Trump ni vrnil državnemu arhivu. Foto: EPA
Zaupni dokumenti, ki jih Trump ni vrnil državnemu arhivu. Foto: EPA

Ameriška televizija NBC poroča, da se mora Trump oglasiti na zveznem sodišču v Miamiju, kjer bo aretiran in se bo soočil z obtožnico, ki obsega 37 točk, in ne sedem, kot so do zdaj poročali ameriški mediji.

Obtožnica je zapečatena, pravosodno ministrstvo ZDA pa novice ni takoj komentiralo.

Novico je sicer potrdil sam Trump na svojem omrežju TruthSocial, ki je sporočil, da je "nedolžen človek". "Spet so to storili. Nadaljevanje sedemletnega dogajanja, celo po tem, ko sem odšel iz Bele hiše. Ampak to se imenuje vmešavanje v volitve. Prizadevajo si uničiti moj ugled, da bi lahko dobili volitve. Kar je prav tako slabo, kot je vse preostalo, kar so mi počeli sedem let, zlasti pa na volitvah 2020. Zato vam povem, nedolžen človek sem. Ničesar napačnega nisem storil. Tudi v tem primeru se bom boril, kot sem se boril sedem let."

Njegov odvetnik je sporočil, da se bo Trump na sodišču zglasil v torek.

Trump naj bi kazal zaupne dokumente

V obtožnici sta opisani dve okoliščini, v katerih naj bi Trump dokumente pokazal drugim. Ena se je zgodila na srečanju s pisateljem v njegovem golfklubu v Bedminstru v New Jerseyju, kjer je opisal načrt napada zveznih uradnikov vlade nanj in priznal, da je vedel, da so informacije še vedno zaupne.

Na poznejšem srečanju s predstavnikom svojega odbora za politično akcijo je Trump pokazal zaupen zemljevid, povezan z vojaško operacijo, pri čemer je priznal, da ga ne bi smel pokazati, so navedli tožilci.

V naslednjem odstavku tožilci ugotavljajo, kako je Trump na tiskovni konferenci med predsednikovanjem leta 2017 obravnaval uhajanje informacij v medije in dejal, da je uhajanje zaupnih informacij nezakonit postopek in da bi se morali vpleteni sramovati sami sebe.

Dokumenti, ki jih je Trump vzel s seboj, so, kot piše v obtožnici, vključevali informacije o vojaških in oborožitvenih zmogljivostih ZDA in drugih držav, jedrskih programih ZDA, potencialni ranljivosti ZDA in njihovih zaveznic za vojaški napad ter načrte za morebitni povračilni ukrep kot odgovor na tuji napad. "Nepooblaščeno razkritje teh zaupnih dokumentov bi lahko ogrozilo nacionalno varnost Združenih držav," je še navedeno v obtožnici.

Posebni tožilec Jack Smith. Foto: Reuters
Posebni tožilec Jack Smith. Foto: Reuters

Razpravljal o načrtih za napad na Iran

Washington Post in drugi mediji poročajo o dodatnih podrobnostih, ki utrjujejo primer tožilstva. Gre za posnetek, na katerem Trump razpravlja o zaupnih načrtih napada na Iran in priznava, da si je prilastil zaupne vojaške dokumente, s katerih ne more umakniti oznake zaupno, ker ni več predsednik ZDA.

Trumpa obtožnica bremeni tudi namernega zadržanja informacij o nacionalni obrambi, zarote za oviranja pravosodja, koruptivnega prikrivanja dokumentov in lažnih izjav.

V obtožnici, ki jo je vložil posebni svetovalec pravosodnega ministrstva Jack Smith, tudi piše, da so več škatel zaupnih dokumentov našli v plesni dvorani, kopalnici in Trumpovi spalnici v Mar-a-Lagu.

Tožilec Smith bo vztrajal pri hitrem dokončanju procesa

Posebni tožilec Smith je po objavi obtožnice v kratki izjavi medijem v Washingtonu skušal zavrniti obtožbe, da gre za politični pregon.

Povedal je, da so državne skrivnosti pomembne, ker ljudje tvegajo življenja, da jih ohranijo, in dodal, da obstajajo zakoni, ki določajo ravnanje s temi skrivnostmi.

Razložil je, da Trump velja za nedolžnega, dokler se mu na sodišču ne dokaže krivda, zato bo s svojo tožilsko ekipo vztrajal pri hitrem dokončanju procesa.

Poudaril je, da ima v ekipi najizkušenejše in usposobljene tožilce z najvišjimi etičnimi standardi, in se zahvalil tudi vsem agentom Zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki so sodelovali v preiskavi za njihovo profesionalnost in nepristranskost.

To je bila sploh prva javna izjava posebnega tožilca, ki ga je imenoval pravosodni minister ZDA Merrick Garland za preiskavo in morebitni kazenski pregon Trumpa v povezavi s tajnimi dokumenti, ki jih je odnesel iz Bele hiše, in prizadevanji za razveljavitev izida predsedniških volitev 2000.

Trump je s svojimi zavezniki Smitha več mesecev ostro napadal in žalil. Nazadnje ga je označil za steklega volka. Smith se ni odzval na noben napad in tudi prva izjava za javnost o preiskavi je bila natančna in kratka brez vsakih čustev, ne glede na to, da gre za zgodovinsko prvo kazensko ovadbo nekdanjega predsednika ZDA.

Nekdanji predsednik Donald Trump je kandidaturo za predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto, napovedal novembra 2022. Foto: Reuters
Nekdanji predsednik Donald Trump je kandidaturo za predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto, napovedal novembra 2022. Foto: Reuters

"Pravno gledano se prostor okrog Trumpa zapira"

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar, usodo predsedniškega arhiva, zlasti ko gre za tajne dokumente, povezane z državno varnostjo, ureja tudi zakon o vohunjenju. "Gre za izjemno pomemben razvoj dogodkov. Prvič v ameriški zgodovini je nekdanjega predsednika doletela kazenska ovadba na zvezni ravni. Kar pa je tesno za petami prvega primera v ameriški zgodovini, ko je bil nekdanji predsednik kazensko ovaden na ravni zvezne države. Pravno gledano se prostor okrog predsednika Trumpa zapira," je dejal profesor ustavnega prava na Univerzi Hofstra James Sampel.

"Ali to pomeni, da Trump ne more kandidirati za predsednika? Ne. Živimo v državi, kjer je – pa naj bo to prav ali ne – obsojeni prestopnik, kljub obsodbi, izvoljeni predsednik. Teoretično bi lahko zasedel položaj celo, če bi bil v zaporu," je še dejal Sampel.

McCarthy: Ovadba je krivična

Republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy je prepričan o krivičnosti ovadbe, tudi on kot Trump odgovornost za to pripisuje predsedniku Joeju Bidnu. "Niti enkrat, niti enkrat samkrat nisem rekel pravosodnemu ministrstvu, kaj naj stori ali česar naj ne počne, naj ukrepa proti komu ali ne. Iskreno," je dejal Biden.

Trumpove odvetnike je medtem razveselila novica, da je primer dobila zvezna sodnica Aileen Cannon, ki je že prej obravnavala njegovo odtujitev zaupnih dokumentov iz Bele hiše in sprejela odločitve v prid Trumpu.

Njene odločitve je potem pozneje razveljavilo zvezno prizivno sodišče in zaradi tega je precej nenavadno, da so izbrali njo. Trump se lahko nadeja najmanj zavlačevanja postopka.

Trump je glede dokumentov predstavljal številne različne izgovore. Trdil je, da zaupanih dokumentov nima, da jih ima, ker je do njih upravičen, da je z njih umaknil oznako zaupno s tem, da je na to pomislil, v glavnem pa je trdil, da po njegovem prepričanju ni storil ničesar narobe.

Zaupne dokumente so potem pozneje odkrili tudi pri nekdanjem podpredsedniku Miku Penceu in predsedniku Bidnu iz časov, ko je bil podpredsednik vlade Baracka Obame. Tako Pence kot Biden sta dokumente takoj vrnila brez razprave in odprla vrata preiskovalcem. Preiskava proti Penceu se je končala brez posledic, preiskava Bidna še traja.

Trump se sooča z novo kazensko ovadbo