Prizor, kot ga nismo vajeni z ulic Osla. Foto: EPA
Prizor, kot ga nismo vajeni z ulic Osla. Foto: EPA
Otok Utoya
Otok Utoya se je iz mladinskega letovišča spremenil v prizorišče narodne tragedije. Foto: EPA
Oslo
V prihodnosti je za pričakovati več varnostnih ukrepov v bližini vladnih zgradb na Norveškem. Foto: EPA

Norvežani še vedno ne morejo verjeti, da se je v njihovi mirni državi zgodila tragedija takih razsežnosti, ko je njihov 32-letni rojak podstavil bombo v središču Osla in se nato odpravil še na strelski pohod na udeležence mladinskega tabora vladne laburistične stranke.

Država s 4,8 milijona prebivalci je bila vedno ponosna na demokratično ureditev in blaginjo, ki jim jo je uspelo ustvariti s prihodki od nafte. Toda kot se je izkazalo, je bila skandinavska država nepripravljena na najhujše nasilje po drugi svetovni vojni.

"To je absurdno - ne morem verjeti. Norveška je ena izmed najvarnejših in najmirnejših krajev na svetu - oziroma je bila," je dejala 39-letna Beate Karlsen, medtem ko je stala pri policijski nadzorni točki in skušala ujeti pogled na razdejanje, ki je nastalo po eksploziji v bližini vladnih poslopij v središču Osla.

"Mogoče Norveška ni več tako nedolžna in varna, kot smo mislili," je dodala.

Ljudem ni jasno, kako je lahko en človek podstavil tako veliko bombo in nato hladnokrvno postrelil 86 mladih. Sprašujejo se, ali bo njihova država po taki tragediji še kdaj taka, kot je bila.

Vojaki na ulicah
Norveški premier Jens Stoltenberg je dejal, da je še prezgodaj govoriti, kako bosta napada spremenila Norveško. Medtem prizori iz Osla spominjajo na krizno žarišče - vojaki z avtomatskim orožjem stojijo pred pomembnimi zgradbami in nekateri deli mesta so še vedno nedostopni.

Stoltenberg je skušal pomiriti ljudi in je izrazil prepričanje, da bodo lahko obdržali eno najpomembenjših stvari v norveški družbi - da gre za odprto družbo, demokratično družbo in da je Norveška država, kjer obstaja zelo tesen odnos med ljudmi in politiki.

Do zdaj je bilo na Norveškem malo preventivnih varnostih ukrepov in politiki so bili razmeroma lahko dostopni ljudem, kar se bo v prihodnosti vsekakor spremenilo.

68-letna Marit Saxeide, ki vodi videoteko in konjsko stavnico v delu Osla, kjer živi veliko priseljencev, je začutila olajšanje, ko se je izvedelo, da napadalec ni bil musliman. "Tukaj bi bil pekel, če bi bilo tako," pojasnjuje.

Njen 40-letni sin Helge meni, da napada pomenita "dan nič" za Norveško. "Nedoumljivo je, kako je lahko na videz izobražen človek naredi nekaj takega," je dejal in dodal, da gre za dvojni šok.

"99 odstotkov Norvežanov je bilo takoj prepričanih, da gre za islamski teroristični napad. Ko se je izkazalo, da to ni, je sledil drugi šok," je opisal odziv Norvežanov.