Foto: Reuters Med protesti rumenih jopičev je bilo na francoskih ulicah več kot 100.000 policistov.
Foto: Reuters Med protesti rumenih jopičev je bilo na francoskih ulicah več kot 100.000 policistov.

Vlada je v torek sprva predlagala po 300 evrov nagrade za 110.000 policistov in vojakov, ki so bili med protesti na francoskih ulicah in med drugim Elizejsko palačo branili pred jezo protestov, a predlog policistov ni zadovoljil.

Policijski sindikati so za sredo policiste pozvali k delni stavki oziroma "upočasnitvi delovnega procesa", med katero bi obravnavali le nujne primere ter zaprli policijske postaje.

Pariz je nato hitro ugodil zahtevam in v sredo zvečer s policijskimi sindikati podpisal dogovor ‒ policistom bodo glede na delovno dobo plače postopoma zvišali za od 120 do 150 evrov mesečno. "Dogovor tlakuje pot k izboljšanim delovnim razmeram policistov," je dejal francoski notranji minister Christophe Castaner in napovedal, da bodo prvo povišanje za 40 evrov izvedli 1. januarja prihodnje leto, poroča France24.

Foto: Reuters Francija policiji dolguje 275 milijonov evrov za opravljene nadure.
Foto: Reuters Francija policiji dolguje 275 milijonov evrov za opravljene nadure.

Francoski policisti se že dolgo pritožujejo, da so za preveč dela plačani premalo. Protesti rumenih jopičev so jih po pisanju France24 postavili v boljši pogajalski položaj. Policisti po navedbah francoskih medijev čakajo na izplačilo kar 23 milijonov nadur v vrednosti 275 milijonov evrov.

Vlada predstavila socialne ukrepe

Francoska vlada je po več tednih množičnih protestov v sredo predstavila tudi sveženj socialnih ukrepov za pomiritev jeznih protestnikov. Predlagajo dvig minimalne plače za 100 evrov, oprostitev plačila davka za manj premožne upokojence ter neobdavčeno božičnico.

Foto: Reuters Rumeni jopiči so sprva protestirali proti dragemu gorivu, protesti pa so se nato uperili tudi proti Macronu -
Foto: Reuters Rumeni jopiči so sprva protestirali proti dragemu gorivu, protesti pa so se nato uperili tudi proti Macronu - "predsedniku bogatih".

Protesti so se v Franciji 17. novembra začeli kot nasprotovanje visokim cenam goriva in se postopoma sprevrgli v proteste proti vladi in predsedniku Emmanuelu Macronu. Na občasno nasilnih protestih se je ob sobotah po vsej Franciji zbiralo tudi po več sto tisoč ljudi. Protestniki so se po jopičih, ki jih morajo francoski vozniki obvezno imeti v svojih avtomobilih, poimenovali "gilets jaunes" (rumeni jopiči).

Foto: Reuters Večina smrtnih žrtev med protesti je posledica prometnih nesreč med protesti, na katerih so protestniki postavljali barikade in ustavljali promet.
Foto: Reuters Večina smrtnih žrtev med protesti je posledica prometnih nesreč med protesti, na katerih so protestniki postavljali barikade in ustavljali promet.

Tedni protestov so zahtevali skupno devet smrtnih žrtev, je prav danes sporočila francoska vlada. Večina smrtnih žrtev je posledica prometnih nesreč, saj je večina protestov potekala na cestah, protestniki so med drugim postavljali zapore in uničevali cestninske postaje. Danes zjutraj je v kraju Agen umrl 60-letni protestnik, ki po navedbah notranjega ministra ni "upošteval prometno-varnostnih navodil".