Al Kununova je konec tedna od družine v Kuvajtu, s katero je bila tam na počitnicah, pobegnila v Bangkok in ob tem povedala, da namerava zaprositi za azil v Avstraliji. Na letališču so jo tajske oblasti zadržale in jo nameravale vrniti svojcem v Savdsko Arabijo, a se je temu uprla in se zaprla v sobo letališkega hotela. Tudi prek družbenih omrežij je sporočila, da se v primeru vrnitve boji za svoje življenje, in dosegla, da so jo v ponedeljek tajske oblasti izročile v oskrbo Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki zdaj preučuje njeno prošnjo za azil.

Dekle trdi, da jo je družina zaradi nasprotovanja dogovorjeni poroki za pol leta zaprla v sobo in da ji za vsako malenkost grozi, da jo bodo ubili. Prav tako se dekle vrnitve v Savdsko Arabijo boji, ker se je odrekla islamski veri, za kar je v državi predvidena smrtna kazen, navaja BBC.

Letališče zapustila v spremstvu članov UNHCR-ja

Rahaf je v ponedeljek dosegla malo zmago, saj so se tajske oblasti odločile, da je ne bodo izročile Riadu, ampak je letališče zapustila v spremstvu predstavnikov UNHCR-ja. Predstavnik te organizacije na Tajskem Giuseppe de Vicentis je izrazil hvaležnost, da Al Kununove niso proti njeni volji poslali v Savdsko Arabijo. Dodal je, da bi lahko proučitev njenega primera in odločitev o nadaljnjih korakih zahtevali več dni.

Tajska ni podpisnica konvencije ZN-a za begunce in prosilce za azil običajno izžene ali pa morajo več let čakati, da se najde prostor zanje v tretjih državah. UNHCR meni, da Tajska ne bi smela vsakega prosilca za azil poslati nazaj v državo, iz katere je pobegnil samo za to, ker sledi načelu nesprejemanja tujcev.

V Bangkok prispel njen oče

Savdska vlada je medtem prek svojega veleposlaništva v Bangkoku sporočila, da ni zahtevala deportacije Al Kununove, in dodala, da gre za družinsko zadevo,nad katero pa bdi tudi veleposlaništvo. Že predtem je zanikala, da je poslala svoje predstavnike v Bangkok na srečanje z dekletom. Je pa dala vedeti, da je veleposlaništvo stopilo v stik z nejnim očetom, ki je v konservativni kraljevini višji predstavnik regionalnih oblast.

Predstavnik tajskih oblasti Suračate Hakparn je dejal, da bo o možnosti srečanja med Rahaf ter njenim očetom in bratom govoril s predstavniki UNHCR-ja. Ob tem je poudaril, da v primeru Kunun ne gre za vprašanje političnega azila.

Rahaf je v tvitu navedla, da je njen oče že prispel na Tajsko. Njegov prihod je za tiskovno agencijo Reuters potrdil tudi namestnik direktorja azijske podružnice Human Rights Watch Phil Robertson.

Želi si v Avstralijo

Iz Avstralije, kamor si 18-letnica želi, so medtem sporočili, da bodo proučili njeno prošnjo za azil, ki so jim jo posredovali pri ZN-u. Zdaj mora postopek do konca izvesti UNHCR in nato bodo preverili možnost humanitarnega vizuma, so še dodali v avstralski vladi.

Pod oznako #SaveRahaf (Rešite Rafah) je prošnja 18-letnice zaokrožila po vsem svetu. S tvitanjem z bangkoškega letališča v živo ji je uspelo pridobiti 80.000 sledilcev.

Pobegniti so skušale že pred Rahaf

Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da so Savdijke, ki zbežijo, pogosto žrtve družinskega nasilja in da jim kratijo svobodo, če jih vrnejo proti njihovi volji. Savdska kraljevina je bila večkrat tarča kritik zaradi pravic žensk. V državi velja sistem skrbništva, ko moški nadzorujejo in se odločajo v imenu sorodnic. Ženske pa so še vedno lahko kaznovane za "moralne" zločine ali postanejo tarče "ubojev iz časti", ki jih izvedejo družinski člani.

Rahaf ni prva Savdijka, ki je skušala zbežati iz države, piše Deutsche Welle. Aprila leta 2017 so na letališču v Manili aretirali mlado Dino Laslum, ki se je tako kot Rahaf z begom želela izgoniti prisilni poroki. A filipinske oblasti so jo naslednji dan izgnale v domovino, ker naj bi jo po trditvah savdske vlade strpali v ženski zapor, človekoljubne organizacije pa menijo, da je mrtva.

"V zadnjih letih smo opazili nekaj tovrstnih primerov. Vedno znova so ženske v Savdski Arabiji zlorabljene, trpinčene in brez moči, da bi odločale o svojem življenju samo zato, ker želijo nadzor nad njimi ohraniti moški," je dejal strokovnjak za človekove pravice Adam Coogle.
Nekateri so upali na spremembe ob ustoličenju novega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, kar pa se ni uresničilo.