Minusma je ena od misij ZN-a z največ smrtnimi žrtvami, saj je v desetih letih umrlo 192 njenih pripadnikov. Na fotografiji žalna slovesnost za pripadnike iz Slonokoščene obale. Foto: EPA
Minusma je ena od misij ZN-a z največ smrtnimi žrtvami, saj je v desetih letih umrlo 192 njenih pripadnikov. Na fotografiji žalna slovesnost za pripadnike iz Slonokoščene obale. Foto: EPA

Minister Diop je ocenil, da se Minusma z napetimi varnostnimi razmerami v državi ne zmore več spopadati. Dodal je, da je misija očitno postala del težave, saj "spodbuja napetosti med skupnostmi" v državi.

"Takšne razmere povzročajo nezaupanje med malijskim prebivalstvom in krizo zaupanja v odnosu med malijskimi oblastmi in misijo Minusma," je še dejal.

Vodja misije Minusma pri ZN-u El Ghassim Wane je na zasedanju pojasnil, da je misijo pooblastil VS ZN-a in da bo ta odločal o njeni usodi. Vendar je dodal, da "ohranjanje miru temelji na načelu soglasja države gostiteljice, brez tega soglasja pa so operacije seveda skoraj nemogoče". Mandat misije se bo iztekel konec junija, poroča Al Džazira.

Smrtonosni boj z džihadisti

Misijo Minusma so Združeni narodi vzpostavili leta 2013, da bi eni najrevnejših držav na svetu pomagali pri spopadanju z džihadističnimi skupinami, ki so sprva delovale na severu države, pozneje so se razširile v osrednji Mali, pa tudi v sosednji Niger in Burkina Faso.

To je ena največjih mirovnih misij ZN-a, v kateri je bilo po podatkih na spletni strani misije maja nameščenih več kot 11.000 vojakov, policistov, civilistov in prostovoljcev. Doslej je umrlo 192 pripadnikov te misije, kar je ena najvišjih številk v zgodovini operacij t. i. modrih čelad.

Zadnji vojaški udar maja 2021

Mali s približno 20 milijoni prebivalcev je od leta 2012 doživel tri vojaške udare in velja za politično izjemno nestabilno državo. Od zadnjega udara maja 2021 državo vodi vojaška prehodna vlada pod vodstvom polkovnika Assimija Goita.

Kot poroča BBC, se je vojaško vodstvo Malija za pomoč pri zagotavljanju varnosti obrnilo na rusko najemniško vojsko Wagner. Visoki komisar ZN-a za človekove pravice je malijske sile in "tuje varnostno osebje" obsodil za poboj več kot 500 ljudi v operaciji v vasi Moura marca lani.

V Maliju se bodo v nedeljo podali na referendum o ustavni reformi, ki bi okrepila moči predsednika po načrtovanem prehodu iz vojaške vlade v demokracijo. Predsedniške volitve so predvidene za februar prihodnje leto, poroča Al Džazira.

Napeti odnosi med Minusmo in Malijem

Odnosi med oblastmi in Minusmo so se po državnem udaru poslabšali. Mali je avgusta lani izgnal tiskovnega predstavnika Minusme Olivierja Salgada in prekinil rotacije pripadnikov ZN-a. Februarja letos so izgnali še enega visokega predstavnika misije, poroča Deutsche Welle.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je januarja letos predlagal spremembe misije Minusma, med drugim povečanje števila osebja in umik vojaških sil. Zunanji minister Diop je v petek dejal, da je njegova vlada pripravljena sodelovati z ZN-jem, vendar je zavrnil vse tri predloge Antonia Guterresa.