Malijska vojska naj bi se v bojih proti džihadistom znašala na pomoč ruske najemniške vojske Wagner. Foto: AP
Malijska vojska naj bi se v bojih proti džihadistom znašala na pomoč ruske najemniške vojske Wagner. Foto: AP

Operacija proti džihadistom je potekala lani med 27. in 31. aprilom v mestu Moura, ki sicer že več let velja za oporišče teroristične skupine Katiba Macina. V petek objavljeno poročilo OHCHR-ja podrobno opisuje prihod malijskih vojakov in njihovih zaveznikov v mesto ob podpori petih helikopterjev v poznih jutranjih urah 27. marca.

Ta dan je živinski sejem v mestu privabil na tisoče civilistov, med njimi pa naj bi se pomešalo približno 30 članov teroristične skupine. Eden od helikopterjev naj bi mesto preletel in začel streljati v smeri sejma. Samo tega dne je bilo ubitih okoli 20 civilistov in približno ducat džihadistov.

Malijske sile in tuje vojaško osebje so nato aretirali približno 3000 ljudi. Številni med njimi so bili mučeni, več sto pa so jih v prihodnjih štirih dneh usmrtili. V okviru tega OHCHR navaja, da ima utemeljene razloge za domnevo, da je bilo skupno ubitih najmanj 500 ljudi. Med njimi naj bi bilo približno sedem otrok, 58 žensk in deklet pa je bilo žrtev posilstva in drugih oblik spolnega nasilja.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je ugotovitve poročila že označil za izjemno skrb vzbujajoče. "Usmrtitve, posilstva in mučenje med oboroženimi spopadi so vojni zločini, glede na okoliščine pa bi lahko pomenili tudi zločine proti človečnosti," je opozoril.

Poročilo sicer ne razkriva identitete tujih borcev, navaja pa izjave malijskih oblasti o prisotnosti ruskih vojaških inštruktorjev in komentarje, ki jih pripisujejo ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, o prisotnosti ruske najemniške skupine Wagner v Maliju.

Malijska vlada je sicer kmalu po incidentu napovedala preiskavo, vendar doslej ni predstavila nobenih rezultatov.

Mali z okoli 20 milijoni prebivalcev je od leta 2012 doživel že tri vojaške udare. Od udara maja leta 2021 pa državo vodi prehodna vojaška vlada, ki je naklonjena stikom z Rusijo.