Silvestrovo gre le težko mimo Silvestrskega poljuba. Po podatkih SURS-a je petina vseh moških z imenom Silvester in izpeljankami iz tega imena (Silvo, Silvan, Silvano, Silvij, Silvin, Silvio …) je rojenih v zadnjih dneh leta. Ime Silvester je med osebami, rojenimi v prednovoletnem obdobju, na šestem mestu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Silvestrovo gre le težko mimo Silvestrskega poljuba. Po podatkih SURS-a je petina vseh moških z imenom Silvester in izpeljankami iz tega imena (Silvo, Silvan, Silvano, Silvij, Silvin, Silvio …) je rojenih v zadnjih dneh leta. Ime Silvester je med osebami, rojenimi v prednovoletnem obdobju, na šestem mestu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Nekdanji nogometaš Štefan Škaper
Štefan, ki je sicer po pogostnosti med vsemi moškimi imeni na 48. mestu, je v času med božičem in novim letom na petem mestu, takoj za Antonom, Janezom, Ivanom in Francem. Največ Štefanov (138 ali 2,5 % vseh Štefanov, ki živijo v Sloveniji) je rojenih prav na 26. december. Pogosteje kot sicer so tako poimenovali dečke, rojene nekaj dni pred dnem, ko goduje ta svetnik. Vendar se s spremenjenimi vzorci podeljevanja imen otrokom od sredine sedemdesetih let ime Štefan v dneh okrog novega leta (pa tudi sicer) pojavi le še redko. Foto: MMC RTV SLO/Toni Gruden

prispevalo dejstvo, da se je do 50. let večina otrok rodila doma.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je uradni partner podcasta Številke, za katerega bo vsak teden pripravil zanimivost, ki se dotika osrednje teme. V petek bomo govorili o novoletnih sklepih, SURS pa nam je posredoval podatke o rojstvih okoli novega leta. Od leta 1926 naprej je dobrega pol stoletja opaziti, da je število rojstev na novega leta dan bistveno višje od tistega dan poprej (torej na Silvestrovo), kar potruje tudi graf na dnu te novice.

Razmerje kar 69:31 v korist prvega januarja
Med današnjimi prebivalci Slovenije jih je bilo od leta 1926 do leta 1978 tako na 1. januarja rojenih 5.607, dan prej pa le 2.551. Razmerje v odstotkih je torej kar 69 proti 31, kar po teoriji verjetnosti seveda ni mogoče.

Na SURS-u tako na osnovi primerjave števil rojstev domnevajo, da so nekateri starši, ki so prijavljali rojstvo otroka, ki je bil dejansko rojen v zadnjih dneh decembra, svojega otroka enostavno prijavili, kot da je bil rojen 1. januarja. To je bilo seveda možno dotlej, dokler je večina žensk rodila doma in dokler prijave rojstva ni opravila uradna ustanova - porodnišnica.

Leta 1952 več kot polovica rojstev doma
V začetku 50. let se je začel uresničevati eden od ciljev zdravstvenih ukrepov, da bi ženske sčasoma začele rojevati v porodnišnicah. Še leta 1952 je bilo v domačem okolju rojenih kar 54 odstotkov otrok. Ker je zdravljenje postalo brezplačno, je v petnajstih letih delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 odstotkov, leta 1975 pa na 1 odstotek, kar velja še danes.

Januarja rojeni – pozneje vpoklicani k vojakom
Biti rojen januarja je včasih imelo tudi praktične koristi. Ko so starši otroka prijavili, kot da se je rodil na 1. januarja, so ga "za eno leto pomladili", kar je pomenilo, da je šel otrok pozneje v šolo, moški pa so šli leto pozneje služit vojaški rok.

Danes med datumoma ni več razlik
Razlika se je povsem izničila v zadnjih 35 letih. V tem času razlika ni več statistično pomembna, na 31. 12. je bilo med današnjimi prebivalci Slovenije v tem času rojenih 2.023 otrok, na novega leta dan pa 1.997. Razmerje je torej pričakovano skoraj 50:50.

Prebivalci Slovenije po rojstnih dneh (na dan 1. 1. 2014)

RangRojstni danŠt. ljudi
1.1. 1.7.686
2.1. 10.6.337
3.1. 3.6.224
4.20. 9.6.182
5.24. 9.6.180
.........
362.14. 12.5.062
363.25. 12.4.997
364.26. 12.4.988
365.31. 12.4.667
366.29. 2.1.335


Vir: SURS

V zadnjih 35 letih ni več opaziti razlik rojstev med 31. decembrom in 1. januarjem. Foto: MMC RTV SLO/SURS