Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji. Foto: BoBo
Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji. Foto: BoBo

Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti.

Premier Marjan Šarec
Demonstracija vaje kopenskega odreda za nevtralizacijo teroristične skupine
Na Brdu pri Kranju si je Stoltenberg ogledal tudi vajo delovanja specialne enote. Foto: BoBo
Stoltenberg v Sloveniji


Stoltenberg je v nagovoru v DZ-ju, kjer nastopijo le redki tuji gosti, pozval k zvišanju izdatkov za varnost. V tem času se namreč varnostni položaj poslabšuje, odnosi postajajo bolj napeti. Če so se izdatki lahko zmanjšali, ko so se ob koncu hladne vojne napetosti znižale, potem bi bilo odgovorno, da se zdaj znova zvišajo, je dejal.

Slovenijo je sicer pohvalil za prisotnost na misijah v Afganistanu in na Kosovu ter za sodelovanje v misiji okrepljene prisotnosti na Baltiku. "Moč Nata je v tem, da je zavezništvo 29 držav, ki složno varujemo drug drugega," je poudaril in dodal, da složnost zaveznic tudi odvrača nasprotnike, kakršna je Rusija. Hkrati pa skupni boj proti zatočiščem za teroriste, kakršna je bila skupina Islamska država, krepi varnost tudi na domačem ozemlju.

Zavezništvo se mora zaradi spreminjajočih se groženj varnosti vseskozi prilagajati in to tudi počne. Zato so potrebna tudi večja vlaganja v obrambo, je tudi poudaril Stoltenberg in spomnil na dogovor z vrha v Walesu leta 2014, da bodo članice v desetih letih svoje obrambne izdatke dvignile na dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Nato zdaj pričakuje več
Izrazil je zadovoljstvo, da se je varčevalni trend na področju varnosti obrnil in da bo letos cilj dveh odstotkov BDP-ja že izpolnjevalo osem članic, medtem ko so ga pred štirimi leti le tri. A slovenski prispevek v višini okoli odstotka BDP-ja je prenizek in zavezništvo od Slovenije pričakuje več.

K povečanju sredstev za obrambo je Stoltenberg zato pozval kar neposredno poslance, saj da so oni tisti, ki na koncu odločajo o proračunu. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo boljše, če bi se sredstva namenilo za bolnišnice ali socialo, pa "kruta resničnost pravi, da je treba narediti več" za zagotavljanje varnosti. Tudi ni pošteno, da se male države, kot je Slovenija, skrivajo za velikimi, je še poudaril Stoltenberg, ki se, kot je večkrat poudaril, zaradi svojih izkušenj kot poslanec, minister in predsednik norveške vlade dobro zaveda, pred kakšnimi izzivi so glede tega vprašanja poslanci.

S Šarcem na Brdu pri Kranju
Podobno sporočilo kot poslancem je Stoltenberg pred tem podal tudi predsedniku slovenske vlade Marjanu Šarcu, ki ga je gostil na Brdu pri Kranju. Šarec mu je zagotovil, da so bili njegovi pozivi slišani in da si bo prizadeval, da bi delež za obrambo v slovenskem proračunu v prihodnjih letih dvignili na 1,5 odstotka BDP-ja. Na dva odstotka pa da "čez noč" ne bo šlo.

Pred odhodom k predsedniku republike Borutu Pahorju je Stoltenberg v slovenskem parlamentu odgovoril tudi na vprašanji poslancev iz največje opozicijske in največje koalicijske stranke. Branka Grimsa (SDS) so zanimali predvsem odnosi zavezništva z Rusijo in kakšne posledice naj bi doletele tiste države, ki v odnosih z Rusijo ne spoštujejo skupnih dogovorov. Darija Krajčiča iz LMŠ-ja pa je zanimala perspektiva Makedonije in njen pomen za zavezništvo.

Stoltenbergova stališča
Glede odnosov z Rusijo je Stoltenberg poudaril, da se zavzema za trdno in odvračalno držo do Rusije, da pa vendarle spodbuja dialog za zmanjševanje napetosti in izboljševanje odnosov s to vzhodno sosedo.

Ponovil je zaskrbljenost, ker je Rusija uporabila silo proti Gruziji in nato tudi Ukrajini, ker povečuje izdatke za vojsko, ker na meji z Natom vseskozi potekajo obsežne vojaške vaje in tudi, ker razvija nov tip rakete, s čimer naj bi kršila pogodbo proti jedrskim raketam srednjega dosega iz leta 1987 (INF).

Opozoril je tudi na stopnjevanje hibridnega vojskovanja in poskusov "miniranja" pomembnih mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) ali pa Svetovna protidopinška agencija (Wada).

Odločno skupno ukrepanje Nata proti ruskim dejanjem je po njegovem mnenju uspešno, saj se ukrajinski scenarij ne more ponoviti. A to ne izključuje prizadevanj za ohranjanje dialoga, je še ponovil generalni sekretar Nata.

Glede Makedonije pa je izrazil pričakovanje, da bo prišlo do ustrezne spremembe ustave v skladu z dogovorom z Grčijo, po katerem bi se država preimenovala v Severno Makedonijo. Za to je sicer potrebna dvotretjinska večina v parlamentu in če jim ne bo uspelo, potem naj bi prišlo do predčasnih volitev. A brez potrditve sporazuma z Grčijo ne bo članstva Makedonije v Natu, ki je

Poslanci Levice bojkotirajo nagovor Stoltenberga v DZ-ju
Poslanci Levice bodo bojkotirali nagovor generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v državnem zboru, ker z obiskom v Sloveniji izvaja pritisk za povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka BDP-ja, je na novinarski konferenci dejal poslanec Levice Primož Sitar. Po mnenju Levice je dviganje sredstev za obrambo nesprejemljivo. Kot je pojasnil Sitar, bi lahko z dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda (BDP) zagotovili dvig pokojnin in socialne pomoči ter brezplačne vrtce: "Slovenija ni vojaško ogrožena, je pa ogrožena socialno in razvojno," je dodal.

Mandat, zaznamovan z izpolnjevanjem zavez
Stoltenbergov prihod na položaj generalnega sekretarja pred štirimi leti sovpada z dvema dogodkoma v zgodovini delovanja Nata, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Luka Robida. Z zahodne strani Atlantika so prihajala vse glasnejša opozorila, da zavezništvo ne bo dovoljevalo zastonjkarstva, z drugimi besedami, da ZDA ne morejo polniti brezna, ki nastaja s preskromnimi obrambnimi proračuni evropskih zaveznic. Po drugi strani so naraščajoča ruska grožnja, spodkopavanje varnosti s hibridnimi in kibernetskimi sredstvi okrepile zavest, da je Evropa ranljiva in mora sama za svojo obrambo storiti več.
Stoltenbergov mandat je zaznamovan z izpolnjevanjem zavez članic, danih v Walesu. Da bo Slovenija lahko do leta 2024 obrambni proračun dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, se zdi malo verjetno. S tem je skromnejši tudi njen prispevek za opremo vojske, ki se vrh tega ukvarja z resnim kadrovskim osipom in znaten delež obrambnega proračuna nameni plačam vojakov. Kar posledično maje tudi načrt vzpostavitve druge bataljonske bojne skupine.
Generalni sekretar do konca leta pričakuje verodostojne načrte, kako nameravajo članice izpolniti dane zaveze. Nekaj časa si bo nova slovenska vlada skušala kupiti s pripravo proračuna in – kot napoveduje minister Karl Erjavec – s spremembo srednjeročnega obrambnega programa, še poroča Luka Robida.

Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti.

Premier Marjan Šarec
Stoltenberg v Sloveniji