Nova vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo povečevala obrambne izdatke, je spomnil Erjavec, ki ni želel govoriti o številkah. Je pa poudaril, da je bil na vrhu zveze Nato letos julija izjemen pritisk, da bi države čim prej dosegle cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. Najprej čaka Slovenijo razprava o proračunu za leto 2019, je spomnil minister in izrazil pričakovanje, da bo začela Slovenija resno povečevati delež obrambnih izdatkov, ker bo sicer težko dosegla cilje.

Dober kazalnik bi po ministrovih besedah bil, da bi že prihodnje leto pokazali en konkreten korak v tej smeri. "Zelo zadovoljen bi bil, če bi se dogovorili, da v letu 2019 namenimo 1,1 odstotka za obrambne izdatke," je dejal. Poudaril je tudi, da je takoj naročil pripravo novega srednjeročnega obrambnega načrta, saj zdajšnji ni realen in ne odseva realnih pričakovanj. "S takim programom ne moremo naprej," je poudaril Erjavec in spomnil, da je v njem določeno, da bi leta 2023 dosegli 1,11 odstotka BDP-ja za obrambne izdatke. "Če bomo imeli takšne dokumente, potem nismo kredibilen in resen partner ter nismo resni in odgovorni do državljanov," je opozoril.

V ponedeljek bo po Erjavčevih besedah o tem razpravljala koalicija, v torek pa bo srednjeročni obrambni načrt nove vlade ključna tema ob obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Sloveniji. Minister je tudi opozoril, da je to proces, pri katerem ne gre le za izpolnjevanje Natovih ciljev, temveč za odzivanje na nove varnostne izzive in za zagotavljanje varnosti državljanom.

Optimističen do kompromisa z Levico
Erjavec ni želel konkretneje govoriti o številkah in časovnem načrtu. "Delati bomo začeli takoj. Kakšne bodo številke in v kakšnem obdobju bo novi srednjeročni načrt sprejet, je pa politično vprašanje, na katerega trenutno še nimam vpliva," je dejal. Na vprašanje, kako bodo o krepitvi obrambnih izdatkov prepričali Levico, pa minister odgovarja, da bi bilo zelo idealistično, če bi mislili, da lahko glede teh vprašanj v družbi dosežemo popolno soglasje, a obenem ocenjuje, da je z Levico mogoče doseči "neki minimalni kompromis".

Prepričan je namreč, da se tudi Levica zaveda, da bo treba narediti nekaj korakov za večjo varnost. Na primer, pri usklajevanju koalicijske pogodbe je Levica podprla prenovo helikopterjev, zato na to vprašanje ne smemo gledati enostransko in kot da za Levico ni absolutno nič sprejemljivega.

Stoltenberg pričakuje realno zvišanje porabe
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bodo zaveznice v načrtih za dosego cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo do leta 2024 predvidele realno zvišanje porabe na letni ravni. "Zaveznice bodo o nacionalnih načrtih poročale do konca leta," je poudaril po koncu zasedanja obrambnih ministrov Nata.

Zaveznice morajo tudi vlagati v nove zmogljivosti in prispevati v Natove misije ter operacije, je Stoltenberg spomnil na še dve zavezi, ki skupaj z zavezo o krepitvi obrambnih proračunov peljejo k cilju pravične delitve bremen. Cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo naj bi letos izpolnilo osem držav, do leta 2024 pa sedemnajst. ZDA so trenutno pri okoli 3,5 odstotka, Nemčija pa pri okoli 1,2 odstotka.

Nujnost krepitve obrambnih izdatkov narekujejo novi varnostni izzivi, zlasti agresivnejša Rusija in terorizem, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki v nasprotnem primeru grozi z ločitvijo od Nata in zahteva celo zvišanje tega cilja na štiri odstotke.