Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

DZ je na seji vnovič predstavil mnenja glede novele zakona o zaščiti živali, na katero je državni svet zaradi neupoštevanja stroke in vprašljivosti nekaterih določb iz ustavnopravnega vidika izglasoval odložilni veto. Podporo noveli so danes znova napovedali poslanci koalicije, medtem ko ji v opoziciji še naprej nasprotujejo.

Kmetje medtem noveli ostro nasprotujejo. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije spomnil, da novela zakona o zaščiti živali ne uživa širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke, pa tudi ne zakonodajnopravne službe DZ-ja. V noveli vidi neposreden napad na kmetijski sektor, saj da je usmerjena le v rejne živali, ne naslavlja pa težav, ki bi jih morala.

Če bo novela vnovič sprejeta, se bodo obrnili na ustavno sodišče, je napovedal. Prepričani so namreč, da bi lahko imela "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto".

Za rejne živali je v Sloveniji dobro poskrbljeno, "tako da ne prihaja do zlorab, če pa prihaja, prihaja v zelo majhnem številu", je zagotovil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Zbornica po njegovih besedah vlaga velike napore v izobraževanje kmetov za dobrobit živali.

"Predlagane rešitve bodo na kmetije vnašale samo veliko nezaupanje, nemir, bojazen, posledično se bodo seveda manjši kmetje raje odločali za opuščanje reje, kot pa da bi bili podvrženi takšnim nestrokovnim nadzorom," se boji Žveglič.

Sorodna novica DZ potrdil noveli o KGZS in zaščiti živali ter znižal državno kritje prispevkov verskih uslužbencev

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je na drugi strani opozoril, da je nadzor v obratih za mesno predelavo že vzpostavljen. Z ene strani ga izvaja uradni veterinar Urada RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, z druge pa tudi delavci, ki morajo imeti za svoje delo redna izobraževanja in opravljajo tudi izpite.

"Z uvedbo videonadzora pridemo do kontradiktornosti dveh zakonov, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o zaščiti živali. Kako naj se delodajalec odloči, kateri zakon velja?" je vprašal. V zadružni zvezi poleg tega problematizirajo tudi hrambo teh podatkov, ker da je velika možnost zlorab.

"Kmetice smo že od nekdaj skrbele za živali in to želimo delati tudi v naprej," je nadaljevala predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. "Naš interes je, da živalim ponudimo udobje, da skrbimo za njihovo varnost," je zatrdila.

Tudi sama je prepričana, da kmetje bolj kot pretirano regulacijo potrebujejo spodbudo, da bodo ostali na kmetijah, da bo kmetovanje privlačno za mlade, s tem pa bo poskrbljeno tudi za hrano.

Tudi mladi kmetje zahtevajo dober zakon za zaščito živali, "nedvoumen, razumljiv in seveda izvedljiv, pripravljen skupaj z vsemi deležniki, zakon, ki bo v največji možni meri zagotavljal in obravnaval zaščito vseh živali", je povedala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina. Kot je poudarila, je pravna stroka v presoji skladnosti predloga zakona z ustavo ugotovila pomembne pomanjkljivosti in neskladja.

"Nesprejemljivo je, da naše zahteve niso slišane in da smo kmetje vedno znova primorani biti tisti, ki sprejemamo kompromise. Naša skupna odgovornost je, da vzpostavimo normalne pogoje za kmetijstvo, ne samo zaradi nas kmetov, mladih kmetov, temveč tudi zaradi vseh vas," je sklenila.

Sorodna novica Pred poslanci razprava o ustavnih spremembah glede imenovanja sodnikov

Na poslance sta se obrnila tudi predsednik neparlamentarne stranke SLS Marko Balažic in poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. V dopisu sta jih pozvala, naj obe noveli "zaradi površno dorečenih ukrepov", pomislekov kmetov, nevladnih organizacij in celotne stroke ter zadržkov z vidika varovanja ustavnopravnega reda zavrnejo. Kot sta navedla, kmetje že zdaj bijejo boj za obstanek, saj morajo spoštovati stroge standarde pridelave in sledljivosti hrane, ob tem pa se spopadajo še z vremenskimi izzivi in "uničujočo cenovno politiko" trgovin.

Državni svetniki posebej nasprotovali popolni prepovedi privezovanja psov in uvedbi instituta kvalificiranega prijavitelja

DZ je obe noveli sprejel 20. septembra, državni svet pa je nanju 27. septembra izglasoval veto. Ocenil je namreč, da pri oblikovanju sprejetih zakonskih rešitev za zaščito živali stroka, tako področna kot pravna, ni bila upoštevana. Obravnavani zakon obenem vsebuje nekatere določbe, ki so po mnenju državnih svetnikov vprašljive iz vidika ustavnosti ter nepotrebne in nedorečene, je na seji DZ-ja pojasnil državni svetnik Anton Medved. Posebej so nasprotovali popolni prepovedi privezovanja psov in uvedbi instituta kvalificiranega prijavitelja.

Poslanci koalicije zavračajo očitke glede novele

Poslanka SD-ja Meira Hot je v imenu predlagateljev zakona znova zavrnila očitke, da novela predstavlja napad na kmete in degradacijo veterinarske stroke. "Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali," je dejala poslanka.

Ena izmed predlagateljic zakona, poslanka Levice Tatjana Greif, je v predstavitvi poslanskih skupin opozorila, da se z neizvrševanjem zakona podaljšuje stanje mučenja in trpinčenja živali. Ob tem je poudarila, da se s tem zakonom še ne bo dosegel cilj, temveč bo treba nasloviti še težave zaradi prenatrpanosti ter finančne in kadrovske podhranjenosti zavetišč.

Poslanec Svobode Tomaž Lah je poudaril, da Slovenija na področju zakonodaje za zaščito živali do zadnjih zakonskih sprememb v letu 2021 ni naredila temeljnih premikov in je na tem področju zaostajala za naprednejšimi državami EU-ja. Takratne spremembe pa se niso dotaknile nekaterih ključnih področij, ki jih zato naslavljajo v tem zakonu oz. jih bodo morali nasloviti v prihodnjih zakonodajnih spremembah.

Tudi noveli zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), na katero je državni svet izglasoval veto, se pred ponovnim odločanjem obeta podpora. Poslanci Levice in Svobode so napovedali soglasno podporo noveli, medtem ko ji opozicija in večina poslancev SD-ja nasprotuje.

Novelo zakona o KGZS-ju so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda). V skladu s predlogom na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice (za svet, upravni odbor ter za položaje predsednika in podpredsednikov), ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Opozicija zakona ne bo podprla

Novele zakona o zaščiti živali pa na ponovnem glasovanju vnovič ne bodo podprli poslanci iz vrst opozicije. Tomaž Lisec (SDS) je spomnil na besede nekdanje kmetijske ministrice Irene Šinko, da so določene rešitve, ki jih predvideva novela, težko izvedljive oz. neizvedljive. V SDS-u po besedah poslanca verjamejo, da bo zakon imel slabe posledice v praksi, in mu očitajo, da je uperjen predvsem v podeželje. Prepričani so namreč, da se kvalificirani prijavitelji ne bodo ukvarjali z zanemarjenjem živali v premajhnih garsonjerah, temveč bodo hodili zgolj po podeželju in nadzirali kmetije.

Da novelo zakona o zaščiti živali potrebujemo, se je strinjala poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi), vendar mora biti po njenem mnenju pripravljena na podlagi strokovnih in znanstvenih dejstev. Opozorila je tudi na 14 strani dolgo poročilo zakonodajnopravne službe DZ-ja, v katerem je ta ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države, enakosti pred zakonom, varstva pravic posameznikov in varovanja zasebnosti lastnine.

Poslanci bodo o noveli zakona znova odločali na glasovanju v sredo. Za vnovično podporo novelama v DZ-ju je potrebnih 46 poslanskih glasov.

Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter uvaja institut kvalificiranega prijavitelja.