Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je na redni seji z 49 glasovi za in 20 glasovi proti sprejel novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Novelo so na glasovanju podprli poslanci Svobode in Levice ter trije poslanci SD-ja. Glasovanja so se sicer vzdržali nekateri poslanci SD-ja, saj so v poslanski skupini izrazili nekaj dilem glede zakonitosti, smiselnosti, predvsem pa o dopustnosti predlaganih rešitev oz. sprememb. Novele pa niso podprli v SDS-u in NSi-ju, v katerih so med drugim izpostavili pomisleke KGZS-ja, da je zakon nesprejemljiv, saj posega v avtonomijo zbornice, ne odpravlja neskladnosti z ustavo, obenem pa so predlagane spremembe neizvedljive.

Da je zakon sporen, so opozorili tudi nekateri ustavni pravniki. Številne pomisleke je izrazila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja.

Tako kmetijska kot veterinarska stroka sta napovedali, da bosta v primeru potrditve zakona v DZ-ju vložili predlog za ustavno presojo in njuno zadržanje, poroča Radio Slovenija.

Dopolnilo NSi-ja, s katerim bi se črtal prvi člen novele zakona, ni prejelo zadostne podpore.

Zakon so v zakonodajni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda).

V poslanske klopi sedla Lep in Süč

DZ je potrdil poslanska mandata nadomestnima poslancema Juriju Lepu in Dejanu Süču. V poslanskih klopeh bosta nasledila poslanca Gibanja Svoboda Dejana Zavca in Martina Marzidovška, ki sta pretekli teden odstopila.

Kaj določa sprejeta novela o KGZS-ju

Novela vsebuje tri člene, bistvo pa je zajeto v prvem členu, ki določa, da za člane določenih organov zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine, je povzela Čalušić. Po njenih besedah novela zagotavlja avtonomijo in depolitizacijo zbornice. So pa na račun izraženih pomislekov na matičnem odboru sprejeli dopolnila, s katerimi se omejitev imenovanja osredotoča le na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike.

Ob tem je ponovila, da z novelo ne posegajo v status zbornice in da ni uperjena v slovenskega kmeta. "Priznamo pa, da je novela zakona uperjena zoper politične funkcionarje in politične stranke, ki jo zlorabljajo in uporabljajo kot svoj peskovnik, uperjena je tudi zoper populizem za nabiranje političnih točk ter spodkopavanje korektnega dialoga in sodelovanja zbornice z vlado in parlamentom," je zatrdila. Kmetijsko gozdarska zbornica je združenje, ki mora zagovarjati interese kmetov, gozdarskega sektorja in ribičev, politiki pa po besedah poslanke vanj vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko.

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Foto: BoBo
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Foto: BoBo

Irena Šinko: Odprava konflikta interesov

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pojasnila, da vlada podpira osnovna izhodišča, saj urejajo odpravo konflikta interesov. Pri tem je izpostavila, da v okviru KGZS-ja deluje javna služba kmetijskega svetovanja, ki se financira iz javnih sredstev, kar znaša na letni ravni več kot 13,5 milijona evrov, zato mora delovati v interesu kmetov, in ne politično.

Poslanska razprava o noveli o KGZS-ju

"Že ptički na vejah čivkajo, da je zbornica, čeprav naj bi bila predvsem cehovsko združenje, ki naj bi zagotavljala neodvisno, objektivno in nepristransko predstavljanje in zagovarjanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, izpolnjevanje zakonsko določenih nalog, spolitizirana in pribežališče političnih kadrov nekaterih političnih strank," je v razpravi dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi. Ob tem je poudaril, da so stranke SDS, SLS in NSi na volitvah oktobra 2020 za člane sveta KGZS-ja osvojile 22 od 41 mandatov fizičnih oseb.

Borut Sajovic (Svoboda), ki je tudi sam član KGZS-ja, je ob tem spomnil, da se je volitev septembra 2020 udeležilo 8,6 odstotka članov od 106.000. "In vi živite v prepričanju, da so zadeve prav in dobro urejene, da tisti, ki so bili izvoljeni pod pritiskom in angažmajem samo dela slovenske politike in dela verskih skupnosti, da zastopajo vse," je očital opozicijskim poslancem.

Konec predloga novele gradbenega zakona

Zakonodajni postopek za predlog novele gradbenega zakona, s katerim so želeli državni svetniki onemogočiti legalizacijo objektov daljšega obstoja na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, se je z današnjo sejo DZ-ja končal. Predlog so pred tem že zavrnili člani odbora DZ-ja za infrastrukturo, tako da DZ tokrat o njem niti ni glasoval.

Do novele so kritični tudi v opozicijskih poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je poudarila, da koalicija tudi s sprejetimi dopolnili ni odpravila glavnih pomislekov zakonodajnopravne službe DZ-ja. Zakon je po besedah poslanke tudi ustavno sporen, na kar so opozorili tudi nekateri ustavni pravniki.

V NSi-ju so zato pripravili dopolnilo, s katerim bi se črtal prvi člen predlagane novele. Vložili so ga zato, da bi se po besedah Vide Čadonič Špelič koalicija lahko izognila "ustavni sramoti". "Mislim, da si poslanci ne moremo privoščiti sprejetja zakona, za katerega so izraženi dvomi, da je ustavno sporen. Še več, zelo podobna vsebina iz zakona iz leta 2009 je bila že razveljavljena," je spomnila. Dopolnilo ni bilo sprejeto.

Franc Rosec (SDS) je opozoril na kršitev ustavnega načela enakosti v razmerju do drugih zbornic z obveznim članstvom, saj so spremembe glede kandidiranja v organe zbornice in se z obveznim članstvom nanašajo le na KGZS. Po mnenju poslanke Alenke Helbl predlagana novela namesto da krepi avtonomijo zbornice, to omejuje. Alenka Jeraj pa je poudarila, da lahko v demokraciji vsak, ki ima status kmeta in je član zbornice, voli in je izvoljen v organe KGZS-ja. "Člani zbornice bodo že izvolili tistega, ki mislijo, da bo zanje največ naredil," je dejala Jeraj.


Sorodna novica Kmetijske organizacije pozivajo k premisleku o predlogu zakona o zaščiti živali

Sprejeta novela zakona o zaščiti živali

DZ je z 52 glasovi za in 17 proti sprejel novelo zakona o zaščiti živali. Novelo so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa je niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv.

Dopolnilo NSi-ja, s katerim bi se črtala določila glede kvalificiranega prijavitelja, ni prejelo zadostne podpore DZ-ja.

Kaj določa novela

Zakon so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah.

Zakon določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.

Določa tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, ozaveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih. Glede očitkov, ki so se v okviru obravnave večkrat pojavili, da je usmerjena proti veterinarski stroki in kmetom, je poslanka Meira Hot pojasnila, da predlagane spremembe niso uperjene zoper nikogar.

"Zaradi določb zakona veterinarska stroka ne bo degradirana, njeno delo ne bo razvrednoteno, stroka bo ohranila prav vse pristojnosti, pravzaprav jih bo imela še več kot doslej, kajti vse, ki si bodo želeli postati kvalificirani prijavitelji, bo izobraževala in jim bo podeljevala pravice," je zagotovila Hot.

V noveli so po besedah poslanke obenem jasno in natančno določene tudi pristojnosti kvalificiranih prijaviteljev. Kot je še dodala, bodo dokaze o neprimernem ravnanju z živalmi zbirali samo ob prisotnosti uradnega veterinarja, na javnem mestu, ne da bi vstopali na zasebna zemljišča. S tem institutom želijo doseči, da se v primeru zaznave neprimernega ravnanja z živalmi hitreje ukrepa.

Ministrica: Nekatere rešitve težko izvedljive

Vlada je podprla cilje in vsebinske rešitve zakona, vendar pa je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko opozorila, da dopolnjen predlog zakona še vedno vsebuje določene rešitve, ki bodo težko izvedljive. Med drugim mučenje iz malomarnosti ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bo treba dopolniti še kazenski zakonik.

Sprejeli zakon o zaščiti živali, ki razburja stroko
Predlog novele zakona o duševnem zdravju v tretjo obravnavo

Poslanci so sprejeli koalicijska dopolnila k noveli zakona o duševnem zdravju, katere glavni cilj je implementacija dveh odločb ustavnega sodišča. Predlog novele med drugim zagotavlja varstvo človekovih pravic, izboljšuje dostop do storitev in preprečuje daljšanje čakalnih dob za nastanitev v varovane oddelke, menijo predlagatelji. Glasovanje bo na naslednji seji.

Poslanska razprava

Novelo so podprli poslanci iz vrst Svobode, SD-ja in Levice. Poslanka Levice Tatjan Greif je zatrdila, da zakon prinaša vrsto nujno potrebnih rešitev. Nasprotovanje zakonu razume kot strah in fobijo, pri tem pa se sprašuje, česa in zakaj se nasprotniki novele zakona tako bojijo. "Tisti, ki dela dobro in pošteno, se nima ničesar za bati," je prepričana.

Po mnenju poslanca Svobode Boruta Sajovica, ki tudi sam prihaja iz vrst veterinarjev, se je celotna razprava o zakonu zbanalizirala na kvalificiranega prijavitelja. Ob tem je spomnil, da so bile predlagane rešitve, kot sta uvedba prehodnih hlevov in ureditev statusa terapevtskih psov, v javnosti deležne podpore.

Andrej Kosi (SDS) se je strinjal, da je treba preprečiti primere zanemarjanja in mučenja živali, kot smo jim bili v zadnjem času priča v medijih. Vendar je poudaril, da imamo zato že vzpostavljene ustrezne državne institucije. Moti ga tudi, da bo nekdo lahko stal na javni površini in nadziral dogajanje na zasebni lastnini. Vprašanje pri tem je tudi, kako se bo ugotavljajo kršitve v majhnih mestnih stanovanjih, kjer so psi pogosto prostorsko bolj omejeni od psov na verigi na kmetijskih dvoriščih.

Da ta zakon potrebujemo, se je strinjala poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič, ki tudi sama prihaja iz vrst veterinarske stroke. "Namen je pravi, pot pa ni, in če hočemo, da bo zakon res deloval, mora biti tako tudi napisan," je poudarila in spomnila na 14 stani dolgo poročilo zakonodajnopravne službe DZ-ja glede novele, ki kaže, da gre za zakon z veliko pomanjkljivosti, nekatere rešitve so sporne tudi z ustavnopravnega vidika. Zakon je treba po prepričanju poslanke spisati na način, da bo mučitelja pripeljal pred sodišče in bo pravnomočno obsojen ter njegovi odvetniki ne bodo mogli najti pravnih praznin in procesnih napak.

V NSi-ju so vložili dopolnilo k zakonu, na podlagi katerega bi se črtal 11. člen predlagane novele, ki vzpostavlja institut kvalificiranega prijavitelja. To dopolnilo po mnenju poslanke Čadonič Špelič simbolno pokaže, kako ne razumemo delovanja pravne države in sistema inšpekcijskega nadzora. Zakonodajnopravna služba DZ-ja je po njenih besedah opozorila tudi na nejasna določila glede sodelovanja inšpektorjev in kvalificiranih prijaviteljev. Dopolnilo ni bilo sprejeto.


Sorodna novica Odbor za kulturo potrdil predlog o znižanju kritja socialnih prispevkov za verske uslužbence

Nižje kritje prispevkov verskih uslužbencev

DZ je z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem.

Sprememba zakona zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. A hkrati tudi ukinja lansko uredbo vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. Tako bo višina kritja prispevkov za večino verskih uslužbencev po novem dejansko nižja za 40 odstotkov.

Pred letom 2012 je namreč zakon določal, da država verskim uslužbencem krije najmanj 60 odstotkov prispevkov za socialno varnost povprečne plače. Leta 2012 je DZ sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je najnižjo mogočo višino kritja znižal na 48 odstotkov. Maja lani je nato vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov. Pri tem je tudi določila, da 100-odstotno kritje pripada le verski skupnosti, ki ima priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje.

Ker imajo status splošno koristne organizacije po omenjeni uredbi največje verske skupnosti, ki imajo tudi veliko večino verskih uslužbencev, ki jim država v celoti krije prispevke, bo sprejeta sprememba prizadela predvsem zadnje, medtem ko se za manjše verske skupnosti ne bo spremenilo nič.

Spremembam so nasprotovale največje verske skupnosti

Proti spremembam so sicer največje verske skupnosti, med drugim Katoliška cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev, nastopile že v javni obravnavi, ki je potekala marca. Poudarile so, da bo znižanje pomenilo nedovoljen poseg v že pridobljene pravice in zmanjšalo že dosežene standarde verske svobode. Spremembe pa so podprle manjše verske skupnosti, ki so ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorna uredba, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.

Kritično mnenje zakonodajnopravne službe

Da sprememba predstavlja sporen poseg v že pridobljene pravice, je sicer v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja. Sprememba se zdi omenjeni službi tudi ustavno sporna, saj bi morala biti, ko je določena nova in fiksna višina denarne pomoči verskim uslužbencem, za to podana ustrezna utemeljitev, ki pa da je ni bilo.

Ministrica Asta Vrečko: Ne posegamo v pridobljene pravice

V tokratni obravnavi je ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice zanikala, da bi posegali v že pridobljene pravice. "O pridobljenih pravicah bi lahko govorili samo, če bi bile te pridobljene na podlagi zakona, in ne uredbe," je dejala. Uredba je namreč po prepričanju ministrice pravice zvišala brez zakonske podlage, ker lahko višino kritja socialnih prispevkov določa le zakon. S spremembo naj bi tako le vzpostavili prejšnje, zakonito stanje.

Poslanska razprava

Ministrici sta v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdila koalicijska poslanca Andreja Rajbenšu (Svoboda) in Jonas Žnidaršič (SD). Poslanka je povedala, da je na neustreznost vladne uredbe že ob sprejemanju opozarjala vladna služba za zakonodajo. Če bi v preteklem mandatu spoštovali njena opozorila, "danes te točke ne bi bilo na dnevnem redu seje", je dejala. "Dodelitev in višina namenske državne finančne pomoči sta pravici, ki morata biti jasno določeni in urejeni z zakonom. In ta sprememba zdaj to jasno opredeljuje," pa je dejal Žnidaršič.

V opoziciji so medtem menili, da je sprejeta sprememba nezakonita. Andrej Hoivik (SDS) je spomnil na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja, da DZ ne more razveljaviti uredbe, ki jo je sprejela vlada, ker je to izključno pristojnost vlade. "Današnja odločitev tako pomeni novo prakso DZ-ja, ki je zelo slaba in zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti," je dejal.

"S tem zakonom se kršijo mednarodno pravo, ustava in zakon," pa je dejal Jožef Horvat (NSi). Ta namreč meni, da sprememba nedopustno posega v svobodo verovanja, čeprav je država omenjeno svobodo dolžna zagotavljati.


Povračila glob zaradi neustavnih covidnih odlokov

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Državni zbor je z 49 glasovi za in 20 proti sprejel predlog zakona o povračilu glob, ki so bile v mandatu prejšnje vlade izrečene na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Proti zakonu so glasovali v opozicijskih SDS-u in NSi-ju.

Dopolnilo, s katerim so v SDS-u predlagali črtanje določbe, ki ureja ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi, je bilo zavrnjeno.

Dominika Švarc Pipan. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Dominika Švarc Pipan. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Kot je v dosedanjih razpravah navajala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov.

Po besedah ministrice sta osnovni namen zakona odprava krivic in povrnitev načela zaupanja v pravno državo. Glede na velik obseg prekrškovnih postopkov pa je prav, da te krivice popravi država, namesto da vsak posamezni državljan sam uveljavlja svoje pravice v ustreznih postopkih.

Sorodna novica Zakon o povračilu covidnih glob po oceni koalicije popravlja, po oceni opozicije pa povzroča krivice

Tako se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov. Državljani bodo torej prejeli informativne izračune, ki jim bodo lahko ugovarjali. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili. Podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc.

Zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.

Zakona v opoziciji ne podpirajo, saj menijo, da bo povzročil nove krivice. Opozarjali so, da so bili ukrepi v času prejšnje vlade sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov ter so bili usklajeni tudi na ravni EU-ja in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).


Foto: BoBo
Foto: BoBo

Potrjena novela o visokem šolstvu

DZ je z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu.

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc je na torkovi seji povedal, da novela primarno ureja zahtevi ustavnega sodišča po ureditvi javne službe v visokem šolstvu in pravnega statusa članic univerz. Ustavno sodišče je presodilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.

Po predlogu novele se javna služba financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu, kar se nanaša na izredni študij, ki ga izvajajo javni visokošolski zavodi. Glede pravnega statusa članic univerz novela določa univerzo kot pravno osebo, njene članice pa se kot njen del tudi vpišejo v sodni register.

Novela zakona članicam univerze omogoča opravljanje tržne dejavnosti in samostojno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Predvideva tudi varovalko, da univerza in ustanovitelj za obveznosti članice ne odgovarjata ter da se morebitna izguba ne sme kriti iz sredstev javne službe.

Sorodna novica Vlada želi odpraviti neustavnost zakona o visokem šolstvu

Novela vključuje še manjše spremembe in dopolnitve, vezane na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice. Ureja tudi dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje, in do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom EU-ja.

Poslanci vloženih dopolnil SDS-a v povezavi z definicijo javne službe in zamejskimi študenti niso podprli.

Video: Posnetek sredinega nadaljevanja seje v več delih

12. redna seja Državnega zbora, 1. del
12. redna seja Državnega zbora, 2. del