Kot so pojasnili v odprtem pismu, je glede novele zakona o zaščiti živali, ki jo je odbor DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdil na seji 7. septembra, opozorila podala tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja, ki je "ugotovila, da gre za zakon z veliko pomanjkljivostmi v normativni izvedbi in da zakonskih rešitev, ki so notranje neskladne in tako pomanjkljive, da so sporne z ustavnopravnega vidika, zakonodajalec ne bi smel sprejeti".

Negativna stališča in opozorila glede izključitev pri pripravi rešitev, ki bi dejansko pomenile večjo zaščito živali, pa je po njihovih navedbah podala tudi veterinarska stroka. "Menimo, da lahko samo strokovno vodeni postopki tudi v praksi zagotovijo učinkovito varstvo in zaščito živali. Zaščita, varnost in dobro počutje živali je vsekakor osnovna skrb vseh, še posebej lastnikov rejnih živali, ki jim ta dejavnost pomeni preživetje, širši družbi pa predstavlja kakovostno lokalno hrano," so zapisali.

Ob tem so pozdravili, da so se z amandmaji črtale določbe glede obveznega označevanja mačk in ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, vse druge problematične rešitve, na katere opozarja pravna in veterinarska stroka, pa po njihovi oceni ostajajo enake.

Sporočili so, da se je s sprejetim amandmajem spremenil naziv oseb, ki bodo lahko opozarjale na morebitne nepravilnosti ravnanja z živalmi, in dodalo se je določila, ki naj bi pomenila zaščito zasebne lastnine in varstvo osebnih podatkov. "Pooblaščeni svetovalci so torej postali kvalificirani prijavitelji. Še vedno pa se predvideva zgolj 40-urni tečaj, čeprav imajo kvalificirani prijavitelji nekatera pooblastila uradnih oseb," so opozorili in izrazili tudi dvome o njihovi strokovni usposobljenosti. V kmetijskih organizacijah zato rešitev vidijo v kadrovski okrepitvi veterinarskih inšpektorjev in ne "v vključevanju zainteresiranih laikov brez ustreznih znanj o upravnih postopkih in znanj veterinarske stroke".

Glede privezovanja psov se je po njihovih navedbah črtalo določilo, ki je "natančno in tehnično določalo izjemo, kakšno privezovanje je dovoljeno". "Taka izjema je bila zelo smiselna in ravno v primeru kmečkih dvorišč, na katerih imajo vsi veliko možnosti gibanja. Po prehodnem obdobju dveh let privezovanje psov ne bo več dovoljeno," so poudarili.

Spremembe in dopolnitve pa so po oceni kmetijskih organizacij potrebne tudi pri videonadzoru klavnic, uveljavitvi prehodnih hlevov in posebne enote uradnih veterinarjev.
Med podpisniki odprtega pisma so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetic Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine.