Nemška vojska. Foto: EPA
Nemška vojska. Foto: EPA

Po ruskem napadu na Ukrajino evropske države povečujejo vojaške izdatke z namenom krepitve svojih oboroženih sil, a so naletele na velik izziv, in sicer nepripravljenost mladih, da služijo v vojski.

Nemčija je kljub vlaganjem v vojsko nedavno objavila, da je njeno število vojakov lani nekoliko padlo. Obrambno ministrstvo je ta mesec sporočilo, da se je nemška vojska lani skrčila za okoli 1500 vojakov. Tako je ob koncu leta 2023 štela okoli 181.500 pripadnikov. Nemška vojska sicer načrtuje povečanje na 203.000 vojakov do leta 2031, poroča portal Euronoews.

Tudi Združeno kraljestvo je sporočilo, da ima težave pri pridobivanju novih vojakov. Lani je po podatkih britanskega obrambnega ministrstva vojsko zapustilo 5800 ljudi več, kot se jih ji je pridružilo.

Gre za skupen problem evropskih držav, vključno s Francijo, Italijo in Španijo, je za Euronews dejal profesor politologije na britanski Univerzi v Warwicku Vincenzo Bove.

Sorodna novica Šarec: O uvajanju obveznega služenja vojaškega roka je prezgodaj govoriti

Ideološki razkorak med vojsko in širšo družbo

Med razlogi, da se evropske države soočajo s težavami pri pridobivanju novih vojakov, je po mnenju Bova tudi ideološki razkorak med vojsko in širšo družbo, ta razkorak pa se v zadnjih letih še veča.

Mladi Evropejci so "ideološko zelo daleč" od vojakov v istih državah glede tega, kako vidijo družbo, in njihovih upov, je dejal Bove.

Bove je še dejal, da nedavne raziskave kažejo, da je velika večina mladih proti vojnam, proti povečanemu trošenju za vojske in proti vojaškim operacijam v tujini.

Razloga za večanje razkoraka med širšo družbo in pripadniki vojske naj bi bila konec obveznega služenja vojaškega roka in dejstvo, da mladi niso več izpostavljeni vojski. Večina jih niti ne pozna nikogar, ki bi v vojski delal.

Mladi tudi niso zadovoljni s pogoji dela v vojski, plačo, negotovostjo in možnostjo smrti, zato se raje odločajo za delo v civilnih sektorjih.

Evropa se medtem spopada s staranjem in krčenjem prebivalstva. Kot je dejal Bove, so britanska, italijanska in francoska vojska "praktično pol manjše, kot so bile pred 10 ali 20 leti".

Manjše število prijaviteljev za delo v vojski pomeni, da bi lahko bila njihova kakovost nižja od standardov, ki so jih oborožene sile desetletja zahtevale. To bi lahko pripeljalo do tega, da bi se v vojski denimo zaposlilo več simpatizerjev skrajne desnice.

Rešitev priseljenci?

Bove pojasnjuje, da bi bil lahko odgovor na omenjene težave zaposlovanje priseljencev. O tem po njegovih besedah že razmišljajo v Španiji, Franciji in na Portugalskem, kjer bi priseljenci dobili državljanstvo po nekaj letih služenja v vojski.

Mladih se ne da prisiliti, da se priključijo vojski, ljudje pa ne bi sprejeli niti obveznega služenja vojaškega roka, zato je zaposlovanje priseljencev "verjetno najboljša pot naprej", je dejal Bove.