Papež Frančišek med branjem bule škofa Leonarda Sapienze ob razglasitvi svetega leta v baziliki svetega Petra. Foto: Reuters
Papež Frančišek med branjem bule škofa Leonarda Sapienze ob razglasitvi svetega leta v baziliki svetega Petra. Foto: Reuters

Frančišek je v četrtek pri slovesnem obredu v baziliki svetega Petra v Vatikanu več cerkvenim predstavnikom izročil papeško bulo in ob tem razglasil leto 2025 za sveto leto. Potekalo bo pod geslom Romarji upanja.

V desetstranskem dokumentu je Frančišek poudaril številna vprašanja, ki so zaznamovala njegov pontifikat. Opozoril je na svetovno revščino, pri čemer je bogate narode pozval k odpisu dolga revnim. Obsodil je grozote vojne in zagovarjal pravice prebežnikov, pozval pa je tudi k odpravi smrtne kazni, je poročal Deutsche Welle.

"Božje stvarstvo potrebuje upanje, saj ga je človeška sebičnost močno poškodovala in iznakazila," je dejal papež. "Upanje potrebujejo ljudstva in narodi, ki v prihodnost gledajo z zaskrbljenostjo in strahom," je opozoril sveti oče.

Opozoril je tudi na ekološki dolg, povezan s komercialnimi neravnovesji, ki imajo učinek na okolje, in nesorazmerno uporabo naravnih virov nekaterih držav.

Tradicijo katoliškega svetega leta je leta 1300 prvi začel papež Bonifacij VIII. Začne se na božični večer 24. decembra, ko papež odpre bronasta vrata bazilike sv. Petra, ki za katoličane simbolizirajo vrata v odrešitev in so običajno zaprta. Sveta vrata treh drugih večjih rimskih bazilik se bodo nato odprla v prihodnjih dvanajstih dneh, dogodek pa se bo končal 6. januarja 2026, ko se bodo zaprla vrata bazilike v Vatikanu.

Pogled na gradbišče podzemne železniške postaje na trgu Piazza Venezia v Rimu. Foto: Reuters
Pogled na gradbišče podzemne železniške postaje na trgu Piazza Venezia v Rimu. Foto: Reuters

Večno mesto gradbišč

Sveto leto, eden najpomembnejših dogodkov Rimskokatoliške cerkve, se običajno zaznamuje vsakih 25 let. Nazadnje ga je leta 2000 razglasil papež Janez Pavel II. Takrat se ga je v Rimu udeležilo skoraj 25 milijonov ljudi. Organizatorji pričakujejo, da bo tokrat v italijansko prestolnico odpotovalo približno 30 milijonov romarjev.

Čeprav bo ogromno število obiskovalcev in turistov za Cerkev in mesto velika pridobitev, so številni zaskrbljeni, ali jih bo dotrajana in preobremenjena mestna infrastruktura lahko sprejela. V Rimu je zaradi številnih infrastrukturnih projektov v bližini bazilike sv. Petra, reke Tibere ter trgov in sprehajališč promet skoraj zaustavljen.

Rim bo prejel približno štiri milijarde evrov javnih sredstev za posodobitev cest, javnega prevoza, podzemnih železnic in telekomunikacijskih sistemov. Vendar so dela izredno zamudna zaradi številnih arheoloških izkopavanj.

Trenutno sta dokončana le dva od 231 infrastrukturnih projektov, vendar je župan Roberto Gualteri prepričan, da bodo "ključni projekti" dokončani pred začetkom romanja.

"V lepem mestu se bolje živi," je dejal nadškof Rino Fisichella, ki mu je papež Frančišek zaupal načrtovanje svetega leta v Vatikanu. "Rim bo postal še lepše mesto, saj bo še bolje služil prebivalcem, romarjem in turistom, ki bodo prišli," je dejal Fisichella.