Mitološko bitje z ribjim repom ne šteje kot kip ženske v danski prestolnici. Foto: Reuters
Mitološko bitje z ribjim repom ne šteje kot kip ženske v danski prestolnici. Foto: Reuters

Uradna danska statistika razkriva, da je med 321 kipi in doprsnimi kipi v danskih mestih samo 31 upodobitev žensk. Samo v Københavnu je 101 neabstraktnih kipov – od tega pet upodobitev žensk, 70 upodobitev moških in 26 upodobitev živali. Minister za kulturo Jakob Engel-Schmidt se je pred mednarodnim dnevom žensk zato zavezal, da bo za izničenje te nesorazmernosti namenil do 50 milijonov danskih kron (6,7 milijona evrov). Ustanovil bo tudi odbor, ki bo nabiral predloge, katere ženske bi si zaslužile počastitev s spomenikom, je povzel britanski Guardian.

Ob razglasitvi akcijskega načrta je komentiral: "Številke tako rekoč govorijo same zase: samo 31 od 321 kipov po danskih mestih je posvečenih ženskam, v Københavnu pa smo večkrat upodobili mitološke živali kot ženske. To je popolnoma noro. Je to res zrcalo, ob katerem bo odraščala naslednja generacija? Še posebej če upoštevamo, koliko ključnih napredkov v družbi dolgujemo ženskam. Vsi potrebujemo vzornice, po katerih se lahko zgledujemo in nam pomagajo razumeti našo skupno preteklost."

Nielsine Nielsen (1850–1916) je bila prva akademičarka in zdravnica na Danskem, pa tudi dejavna borka za enakopravnost in pravice žensk. Foto: Europeana/The Royal Library: The National Library of Denmark and Copenhagen University Library
Nielsine Nielsen (1850–1916) je bila prva akademičarka in zdravnica na Danskem, pa tudi dejavna borka za enakopravnost in pravice žensk. Foto: Europeana/The Royal Library: The National Library of Denmark and Copenhagen University Library
Karen Kirstine Volf (1864–1946) je bila danska slaščičarka in pekovska mojstrica, ki je leta 1890 odprla pekarno v Hellerupu – podvig, kakršen se ni posrečil številnim ženskam v tistem času. Njeno pecivo je bilo tako priljubljeno, da je na začetku 20. stoletja uvedla dostavo z avtomobilom in tako zalagala celotno prestolnico. Danes je njeno ime še vedno priljubljena znamka biskvitov in piškotov. Foto: Wikipedia
Karen Kirstine Volf (1864–1946) je bila danska slaščičarka in pekovska mojstrica, ki je leta 1890 odprla pekarno v Hellerupu – podvig, kakršen se ni posrečil številnim ženskam v tistem času. Njeno pecivo je bilo tako priljubljeno, da je na začetku 20. stoletja uvedla dostavo z avtomobilom in tako zalagala celotno prestolnico. Danes je njeno ime še vedno priljubljena znamka biskvitov in piškotov. Foto: Wikipedia

Dodal je še: "Kot minister bi rad uporabil svoj glas za poklon in priznanje zaslug številnim ženskam v danski zgodovini. Zato bom ustanovil odbor, ki bo začrtal načrt, katere ženske bomo počastili s spomeniki." V odboru bodo sedeli strokovnjaki, ki bodo iskali spregledane junakinje danske zgodovine in predlagali tudi primerna mesta za spomenike.

Prve kandidatke
Engel-Schmidt je pozval tudi javnost, naj na ministrstvo pošlje svoje predloge za nove spomenike, in namignil, da so trenutno pri vrhu seznama pekovska mojstrica Karen Volf, prva danska poklicna zdravnica Nielsine Nielsen in Bodil Begtrup, ki je leta 1948 sodelovala pri sestavi splošne deklaracije človekovih pravic. To so, tako minister, "tri ženske, katerih mesto v zgodovini smo spregledali".

Na vprašanje, ali bodo pri izbiri portretirank razmišljali široko in upoštevali denimo tudi Grenlandke, minister odgovarja, da je "odprt za to", da pa bo končna odločitev prepuščena strokovnjakom na podlagi akademske analize.

Prvo inekcijo financiranja bodo porabili za prvo serijo kipov, a ideja je, da bi projekt nadaljevali tudi z dodatnimi sredstvi v prihodnosti. Minister na pomoč poziva tudi na družbenih omrežjih: "Potrebujemo predloge. Koga smo spregledali in kje?"

V zadnjem času so s kipoma v Københavnu in Roskildeju počastili igralko Betty Nansen ter pisateljico in novinarko Lise Nørgaard.