A najprej je tu umetnikovo delo, ki ga bodo v Nemčiji proslavili z največjim mogočim pompom.

Caspar David Friedrich (1774–1840), Ledeno morje, olje na platnu, 96.7 x 126.9 cm. © Hamburger Kunsthalle, Foto: Elke Walford
Caspar David Friedrich (1774–1840), Ledeno morje, olje na platnu, 96.7 x 126.9 cm. © Hamburger Kunsthalle, Foto: Elke Walford

Navsezadnje spada Caspar David Friedrich med bolj priljubljene umetnike, ki imajo še vedno velik vpliv na nove generacije vizualnih ustvarjalcev. Uradno se je slavje začelo 20. januarja v katedrali sv. Nikolaja v Greifswaldu, kjer je bil Friedrich septembra leta 1774 krščen, že sredi novembra pa so eno od osrednjih razstav, s katerimi bodo v državi proslavljali jubilej, odprli v razstavišču Hamburger Kunsthalle. Razstavo, ki bo na ogled do 1. aprila, so naslovili David Friedrich: Umetnost za novo dobo, vključuje pa kar nekaj njegovih najpomembnejših del. To so ikone v zgodovini krajine – med drugim so na ogled Menih ob morju, Kredaste pečine na Rügenu, Moška pri opazovanju lune, Potnik nad meglenim morjem in Ledeno morje.

Caspar David Friedrich (1774–1840), Ruševine opatije Eldena, 1830/34, olje na platnu, 72 x 101 cm. Foto: Stiftung Pommersches Landesmuseum, Greifswald.
Caspar David Friedrich (1774–1840), Ruševine opatije Eldena, 1830/34, olje na platnu, 72 x 101 cm. Foto: Stiftung Pommersches Landesmuseum, Greifswald.

Vsega skupaj je na ogled 60 slik in približno 100 risb. Umetnikov izjemen vpliv na nadaljnjo umetnost pa skušajo pokazati s približno 20 umetniki iz Nemčije in tujine.

Osrednji poudarek razstave je pokazati novo razmerje med človekom in naravo v Friedrichovih krajinah. Že filozof Jean Jacques Rousseau, ki je sicer pripadal neki drugi dobi in je umrl, ko je imel Friedrich štiri leta, je pozival, naj se človek vrne k naravi. Friedrich je bil eden tistih, ki so to vrnitev uresničevali v slikarstvu, v krajini dosegel svoj likovni vrh in pomembno pripomogel, da je krajinski žanr postal umetnost nove dobe. Raziskoval je, kako lahko krajina postane sodobna tema, kako jo je mogoče na nov način upodabljati in jo posredovati gledalcu.

Caspar David Friedrich (1774–1840), Menih ob morju, 1808–1810, olje na platnu, 110 x 171.5 cm, Staatliche Museen zu Berlin, Alte Nationalgalerie. Foto:  Nationalgalerie, SMB / Andreas Kilger
Caspar David Friedrich (1774–1840), Menih ob morju, 1808–1810, olje na platnu, 110 x 171.5 cm, Staatliche Museen zu Berlin, Alte Nationalgalerie. Foto: Nationalgalerie, SMB / Andreas Kilger

Na razstavi v Hamburgu želijo poudariti tudi umetniško kakovost Friedrichovih risb. Teh ne želijo predstaviti zgolj kot študije detajlov narave, ki so bile nato podlaga za slikarska dela, ampak kot majne mojstrovine same po sebi. Novembra lani so skicirko s takšnimi deli prodali na dražbi v Berlinu za skoraj 1,8 milijona evrov. Gre za t. i. Skicirko iz Karlsruheja, ki je bila več kot 200 let v lasti družine Kersting. V družinsko last je prišla prek Georga Friedricha Kerstinga, ki je bil tesen Friedrichov prijatelj in tudi sam romantični slikar. Nova knjiga o Friedrichu Zauber der Stille (Čarovnija tišine) nemškega avtorja Floriana Illiesa celo navaja, da so sodobniki Kerstinga omenjali kot tistega, ki je Friedrichu pomagal pri modeliranju figur, saj krajinar naj ne bi bil posebej vešč v portretiranju.

Hamburška razstava torej seže prek Friedrichovega časa in poskuša osvetliti tudi, kako je njegova umetnost vplivala na sodobno umetnost. Na ogled so postavili dela 20 umetnikov iz Nemčije in tujine, ki v različnih žanrih in medijih obravnavajo Friedrichovo osrednjo temo – odnos človeka do okolja. Z deli so med drugim zastopani Ann Böttcher, Elina Brotherus, Julian Charriere, David Claerbout, Mari Eastman, Olafur Eliasson, Jonas Fischer, Alex Grein, Swaantje Güntzel in Jochen Hein.

Caspar David Friedrich (1774–1840), Moška pri opazovanju lune, 1819/20, olje na platnu, 33 x 44.5 cm. Albertinum / Galerie Neue Meister. Foto: Albertinum / GNM, Staatliche Kunstsammlung Dresden
Caspar David Friedrich (1774–1840), Moška pri opazovanju lune, 1819/20, olje na platnu, 33 x 44.5 cm. Albertinum / Galerie Neue Meister. Foto: Albertinum / GNM, Staatliche Kunstsammlung Dresden

Caspar David Friedrich se je rodil v Greifswaldu, kjer bo letošnje slavje posebej bogato (v mestu pripravljajo več kot 160 dogodkov). Po prvem študiju pri profesorju tamkajšnje univerze Johannu Gottfriedu Quistorpu je nadaljeval študij v Københavnu, vendar je bil v veliki meri samouk. Od leta 1798 je živel in delal v Dresdnu in tam ostal do smrti 7. maja leta 1840. Leta 1824 je postal profesor na tamkajšnji akademiji. Sodobniki so občudovali njegovo slikarstvo (izjema je bil Johann Wolfgang von Goethe, ki ni bil povsem prepričan, kam umestiti Friedrichovo umetnost), družil se je z romantiki, kot so bili slikar Philipp Otto Runge ter književnika Ludwig Tieck in Novalis.

Caspar David Friedrich (1774–1840), Večer, Evening, 1824, olje na plošči, 20 x 27.5 cm, Städtische Kunsthalle Mannheim, Mannheim. Foto: Kunsthalle Mannheim / Cem Yücetas
Caspar David Friedrich (1774–1840), Večer, Evening, 1824, olje na plošči, 20 x 27.5 cm, Städtische Kunsthalle Mannheim, Mannheim. Foto: Kunsthalle Mannheim / Cem Yücetas

Velja za velikana pejsaža v nemški romantiki. Njegovi pogledi v krajino so poskus ujetja razpoloženja, prispodoba človeka samega, njegovega delovanja, življenja, vzponov in padcev. So premislek o minljivosti in smrti.