Eadweard Muybridge, Konj v gibanju, 1878. Vir: Wikipedia
Eadweard Muybridge, Konj v gibanju, 1878. Vir: Wikipedia

Razstavo britansko-ameriškega fotografa bodo odprli 5. julija, na ogled pa bo do 1. septembra. Pod naslovom Stop Motion bodo predstavili 25 originalnih odtisov njegovih svetovno znanih fotografij. Kot so zapisali v muzeju, se bo razstava osredotočila na edinstven trenutek v zgodovini znanosti, umetnosti in fotografije, ko se je izkazalo, da je fotoaparat zmogljivejši od človeškega očesa.

Eadweard Muybridge, Slap Vernal, park Yosemite, 1872. Vir: Wikipedia
Eadweard Muybridge, Slap Vernal, park Yosemite, 1872. Vir: Wikipedia

V drugi polovici 19. stoletja je fotoaparat postal pomembno orodje za opazovanje in dokumentiranje sveta, nekaj časa se je celo pojavljala bojazen, da bi lahko izrinila slikarsko umetnost. Fotografijo se je slavilo kot posebej avtentično posnemovalko videnega, fotografi pa so tudi odkrili, da zmore fotoaparat nekaj, česar človeško oko ne zmore – da lahko fotografira gibanje. Fotografije so tako tudi razkrile, da so umetniki galopirajoče konje do tedaj upodabljali nepravilno.

V Rijksmuseumu bodo v središče postavili prav to Muybridgeevo prelomno delo, ko je s fotografijami prvič v zgodovini natančno dokumentiral gibanje ljudi in živali. Ob njegovih delih bodo na ogled tudi negativi na stekleni plošči francoskega fotografa in raziskovalca Etienna-Julesa Mareya (1830–1904), ki je v istem obdobju izvajal podobne študije gibanja.

Eadweard Muybridge se je kot Edward James Muggeridge (zakaj si je spremenil ime, ni povsem znano) rodil leta 1803 jugozahodno od Londona. Že v mladosti je emigriral v ZDA, kjer je leta 1866 zaslovel s fotografijami doline Yosemite v Kaliforniji.

Leta 1872 je začel eksperimentirati s fotografiranjem gibanja. Železniški mogotec in guverner Kalifornije Leland Stanford ga je najel, da bi s fotografijo dokazal, da so v določenem trenutku pri dirjajočem konju vse štiri noge hkrati v zraku. Prvi poskusi so bili neuspešni, saj je bil zaklop njegovega fotoaparata prepočasen.

Sojen zaradi umora
Projekt je bil prekinjen, ker je bil Muybridge obtožen umora. Sodili so mu, ker je ustrelil ženinega ljubimca. Fotografa, ki mu je odvetnika najel vplivni Stanford, so oprostili, ker je "možaka ubil iz upravičenih razlogov". Muybridge je pozneje sina, za katerega je, kot je dejal na sodišču, spoznal, da je neznansko podoben ženinemu ljubimcu, dal v sirotišnico. Po sodnem procesu je več let potoval po Mehiki in Srednji Ameriki, kjer je ustvarjal reklamne fotografije za Union Pacific Railroad, podjetje v lasti Stanforda.

Prelomno leto zamrznitve trenutka gibanja
Leta 1877 se je vrnil v Kalifornijo in nadaljeval poskuse fotografiranja gibanja. Uporabljal je hkrati od 12 do 24 fotoaparatov in poseben zaklop, ki ga je razvil ter dosegel zadovoljive rezultate, ki so potrdili Stanfordovo trditev, da se konj med galopom zares ni dotika tal, pa čeprav ne povsem tako, kot so to upodabljali umetniki tistega časa (z dvema nogama popolnoma iztegnjenima naprej in dvema nazaj).

Eadweard Muybridge, Prečkanje potoka na kamnih z ribiško palico in vedrom, 1887. Vir: Wikipedia
Eadweard Muybridge, Prečkanje potoka na kamnih z ribiško palico in vedrom, 1887. Vir: Wikipedia

Kljub fotografijam so se našli kritiki, ki so bili prepričani, da noge konja nikoli ne morejo zavzeti tako neverjetnih položajev. Muybridge je v njihov odgovor po ZDA in Evropi predaval o gibanju živali. Predavanja je ilustriral z zoopraksiskopom, protorazličico filmskega projektorja. Svoje delo je predstavljal in objavljal do leta 1900, ko se je umaknil v svoj rojstni kraj. Umrl je leta 1904.