Uradno slike Beatli nikoli niso naslovili, se je je pa prijelo ime Podobe ženske v poznih osemdesetih,
Uradno slike Beatli nikoli niso naslovili, se je je pa prijelo ime Podobe ženske v poznih osemdesetih, "ker je neki japonski novinar ocenil, da v Paulovem kotu vidi ženske genitalije". Foto: Christie's

Slika Images of a Woman (Podobe ženske), za katero velja, da je edino likovno delo, ki so ga skupaj ustvarili vsi štirje člani skupine Beatles (ali pa je vsaj edino, pod katerega so vsi štirje podpisani), gre 1. februarja pod dražbeno kladivo hiše Christie's. Predhodna ocena je, da bo slika, ki je "utrinek iz čarobnega obdobja v zgodovini Beatlov" in meri 54 krat 79 centimetrov, prodana za nekje med 400 in 600 tisoč dolarji.

"Zelo redko je mogoče videti kako njihovo delo na papirju, ki ni povezano z njihovim glasbenim katalogom – gre za relikvijo, za oprijemljiv predmet, ki so ga pomagali oblikovati vsi štirje člani The Beatles," je povzel Casey Rogers, cenilec pri Christie'su. "To je spominek in je umetniško delo, tako da najbrž nagovarja veliko večji prerez zbiralcev ... To je čudovit primerek pripovedovanja zgodbe," še dodaja.

Beatli na tiskovni konferenci pred svojim nastopom v areni Budokan. Foto: AP
Beatli na tiskovni konferenci pred svojim nastopom v areni Budokan. Foto: AP
Njihov obisk je v Tokiu na plano zvabil tako oboževalce kot tudi protestnike – tradicionalisti so bili namreč ogorčeni nad tem, da bo zahodnjaška popskupina nastopila v dvorani, ki velja za duhovni dom borilnih veščin. Foto: AP
Njihov obisk je v Tokiu na plano zvabil tako oboževalce kot tudi protestnike – tradicionalisti so bili namreč ogorčeni nad tem, da bo zahodnjaška popskupina nastopila v dvorani, ki velja za duhovni dom borilnih veščin. Foto: AP

Kako so Podobe ženske torej nastale?
Zgodovina priča, da je "fantastična četverica" v okviru svoje turneje leta 1966 na Japonskem preživela vsega skupaj sto ur. Ko niso bili na odru, sta se Lennon in McCartney, vsak s svojim varnostnikom, ločeno izmuznila na ogled mesta, sicer pa so – na prošnjo japonske policije, ki je bila zaskrbljena za njihovo varnost – večino časa preždeli v hotelu Hilton. Njihov obisk je v Tokiu namreč na dan zvabil tako oboževalce kot tudi protestnike – tradicionalisti so bili namreč ogorčeni nad tem, da bo zahodnjaška popskupina nastopila v dvorani, ki velja za duhovni dom borilnih veščin.

Nekdo jim je ob prihodu podaril umetniške pripomočke, so v izjavi za javnost zapisali pri Christie'su. Vsi štirje so tako na neki točki končali za mizo v predsedniškem apartmaju in predse razgrnili polo japonskega riževega papirja. Vsak je začel na svojem vogalu papirja in ustvarjal, kar mu je padlo na pamet. V ozadju so poslušali demoposnetke, ki so pozneje postali album Revolver.

Trenutek zena
Skupino je pri delu dokumentiral fotograf Robert Whitaker. "Nikoli jih nisem videl, da bi bili bolj umirjeni ali zadovoljni kot prav v tistem trenutku," je pozneje komentiral. Beatli so se tudi sicer zanimali za vizualno umetnost. John Lennon je hodil na umetniško šolo, Paul McCartney je imel umetnost za enega od izbirnih predmetov. Tudi George Harrison in Ringo Starr sta "risala pogosto in z očitnim talentom", kot so še zapisali pri Christie'su.

Vsak vogal slike torej odraža določeno umetniško stališče, pa naj gre za rabo barv, oblik in celo vrste barv. Harrisonov kot zaznamujejo temnejše barve in bolj jezne poteze čopiča, pa tudi pomaknil se je najgloblje proti sredini. Starrov kotiček je veliko manjši in po slogu bolj podoben kakemu animiranemu liku. Lennon in McCartney sta uporabljala predvsem akrilne barve, druga dva pa akvarele. Na sredini, kjer je bila postavljena svetilka, je ostal prazen krog, v katerega so se vsi podpisali.

30. junija 1966 so v dvorani Budokan nastopili pred 10 tisoč ljudmi. Foto: AP
30. junija 1966 so v dvorani Budokan nastopili pred 10 tisoč ljudmi. Foto: AP
Ob sestopu z letala v Tokiu junija 1966. Foto: AP
Ob sestopu z letala v Tokiu junija 1966. Foto: AP

Novinarjeva freudovska interpretacija
Uradno slike Beatli nikoli niso naslovili, se je je pa prijelo ime Podobe ženske v poznih osemdesetih, "ker je neki japonski novinar ocenil, da v Paulovem kotu vidi ženske genitalije", kot so še zapisali v dražbeni hiši.

"Pri tem je vse odvisno od gledalčevega zornega kota, mar ni?" je to komentiral Rogers. "Medtem ko je slika nastajala, najverjetneje ni bilo te intence. Mislim, da je šlo za bolj fluiden proces, za asociativno ustvarjanje, s katerim so se lahko izrazili. Zanimivo pa je, da je delo skozi leta dobilo različne interpretacije in bo v prihodnosti najbrž dobilo še nove."

Več kot samo japonska kulturna dediščina
Ko je bila slika dokončana, jo je kupil Tecusaburo Šimojama, glasbeni producent, ki je bil takrat tudi predsednik japonskega kluba oboževalcev Beatlov. Leta 1989 je prešla v roke Takaa Nišina, lastnika glasbene trgovine, ki jo je menda več let hranil pod posteljo. Prav on jo zdaj prodaja na dražbi.

O tem, zakaj se je od relikvije zdaj pripravljen posloviti, je Nišino povedal: "Najprej sem mislil, da bi bilo delo najbolje obdržati kot del japonske kulturne dediščine; v vseh 46 letih ni zapustila japonskih tal. Toda fenomen Beatlov je bil in ostaja svetoven."

Kmalu je bilo vse drugače
Beatli se tega v tistem trenutku najbrž niso zavedali, ampak Podobe ženske so nastale v prelomnem trenutku njihove kariere: samo dva meseca po tem, ko so zapustili Japonsko, so v San Franciscu odigrali svoj zadnji skupni koncert (če odštejemo en nastop leta 1969); s tem so sklenili intenzivno obdobje potovanj in se raje osredotočili na trdo delo v studiu.

"Mislim, da so Podobe ženske resničen odraz tistih stotih ur, preživetih skupaj ... to je bila verjetno ena zadnjih priložnosti, ko so sedeli skupaj, ko so imeli urnike, ki so od njih terjali, da ne počnejo ničesar drugega kot čakajo na koncerte," je povedal Rogers. "Morda je bil to zanje ventil v njihovi izolaciji, nekakšna ustvarjalna katarza."