Na razstavi, ki jo v Atriju ZRC-ja SAZU-ja lahko ujamete do 23. novembra, fotograf predstavlja serijo, ki je nastajala med letoma 2020 in 2023. V tej nadaljuje s fotografskim hotenjem, ki ga vodi od samega začetka – raziskovanjem odnosa med pojmom vedeti in videti, globine pojavnega sveta v vsej njegovi večplastnosti, pogleda pod površino, ki ga raziskuje s transformacijo motiva, s tem pa odstira spremenjena stanja zavesti.

Serija Persona, posneta v analogni tehniki, se giblje v polju metafor človeškega telesa in narave, v katerih simbolno odseva človekova notranjost, pa tudi poziv k vračanju k prvinskosti, nepotvorjenosti, ob razstavi piše kuratorka mag. Andreja Rakovec z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja.

Pri Lamutu je človeška figura razpršena, skoraj dematerializirana v senco, kot neka distorzirana nesnovnost odstrtega jaza, ki bi bil v kompaktnejši in plastični ponazoritvi podoba, s katero se človek kaže svetu. V tej razblinjenosti je ujeta kompleksnost, raznovrstnost in kontradiktornost jaza, ki ga, kot beremo ob razstavi, avtor predstavi s kontrastirajočimi interpretacijami, v katerih notranji svet učinkuje kot terra incognita. "Ta združuje po eni strani strah pred neznanim, po drugi strani pa željo po odkrivanju neznanega, saj to morda v sebi skriva čudežno stvar. Lamut popelje pogled gledalca po temačnih prehodih, nočni obali, skalah, iz katerih vstajajo izmaličene antropomorfne podobe. Našteti motivi v Lamutovi interpretaciji delujejo kot postaje človekovega notranjega labirinta, ko se jaz, upehan od teže družbene maske, znajde v eksilu, na razpotju, v slepi ulici, razodeva svojo temno plat, pa tudi poetično, celo nedolžno kot prispodobo prvinske, izvirne podobe sveta, ki v sebi nosi neponarejeno lepoto," še piše Andreja Rakovec.

Razstava se sklene s fotografijo človeške figure, ki "kaže stanje človeka potem, ko je odvrgel masko in zunanjemu svetu obrača hrbet: ponika v skrivnosten svet, v globino svojega jaza, v katerega se zazira kot v obzorje lastne resnice". To dopolni simbolika votline kot dragocenega spoznanja, da človekova notranjost premore luč, po kateri hrepeni pot bojazni in želja. "Morda je to tista 'čudežna stvar', s katero je poplačan pogumni raziskovalec globin človekove notranjosti".