Prerafaelitsko gibanje je povezano z britansko tradicijo izobraževanja mladeničev s 'turami' po kulturnih znamenitostih Evrope. Foto: Museo Civico San Domenico, 2024/Emanuele Rambaldi
Prerafaelitsko gibanje je povezano z britansko tradicijo izobraževanja mladeničev s 'turami' po kulturnih znamenitostih Evrope. Foto: Museo Civico San Domenico, 2024/Emanuele Rambaldi

V mestu Forli v muzeju di San Domenico je do 30. junija na ogled 320 del prerafaelitskih umetnikov. Na ogled je 320 del umetnikov, na katere je imela vpliv srednjeveška in renesančna italijanska umetnost. Med njimi so prednjačili Britanci.

Znano je, da je za znak omike v Združenem kraljestvu, vodilnem v industrijski revoluciji, veljal tako imenovani 'grand tour', popotovanje po Evropi in ogled kulturnih oziroma umetniških znamenitosti. To je seveda pomenilo tudi ogled del renesančnih mojstrov.

Težko je razumeti, zakaj so ravno Britanci bili tako dovzetni za renesančno umetnost. Vendar je med letoma 1840 in 1920, ki ju zamejuje razstava, velik del britanskih umetnikov ustvarjalo pod tem vplivom. Leta 1848 je bila ustanovljena prerafaelitska bratovščina, zaobjela pa je delovanje treh generacij umetnikov.

Konec prerafaelitskega gibanja je težko zamejiti, saj prehaja v simbolizem. Čeprav ime prerafaelitsko gibanje asociira na konservativnost, so bili prerafaeliti moderni umetniki. Po renesansi so se zgolj zgledovali, niso pa je kopirali. Fokus razstave je preučevanje vpliva italijanskega slikarstva med 14. in 16. stoletjem na umetnost 19. stoletja.

Dante Gariel Rosetti je bil osrednja figura prerafaelitskega gibanja. Model za sliko z naslovom Rimska vdova iz leta 1874, je bila Alexa Wilding. Foto: Museo de Artede Ponce / The Luis A. Ferré foundation, Inc
Dante Gariel Rosetti je bil osrednja figura prerafaelitskega gibanja. Model za sliko z naslovom Rimska vdova iz leta 1874, je bila Alexa Wilding. Foto: Museo de Artede Ponce / The Luis A. Ferré foundation, Inc

Ženske kot soustvarjalke
Razstava se tako navezuje na beneško gotiko, tudi na beneško arhitekturo, Giotta, Botticellija, Michelangela, pa tudi še Tiziana in Veroneseja. Poseben fokus je tudi upodabljanje žensk. Te v delih Rossettija, Leightona in Burne-Jonesa niso bile le modeli, ampak so tudi vplivale na upodobitev.

Uvod v razstavo je sicer namenjen 'resničnim' rafaelistom. Torej renesančnim umetnikom, med drugim Botticelliju in Fillipu Lippiju, ki je bil tudi učitelj Botticellija. Del razstave je namenjen tudi oživljanju gotike, predvsem v arhitekturi. In na tem mestu moramo omeniti Johna Ruskina.

Delavec je tudi džentelmen
Razstava se navezuje tudi na filozofa in kulturnega kritika Johna Ruskina, ki je verjetno najbolj znan po knjigi Beneški kamni, saj je bil strasten risatelj beneške arhitekture. Bil pa je tudi socialni reformator in se je zavzemal za pravično družbo. Med drugim je zapisal: "Želimo, da en človek nenehno razmišlja, drugi pa nenehno dela in enega imenujemo džentelmen in drugega delavec; čeprav mora delavec tudi pogosto razmišljati in intelektualec delati. Oba bi morala biti džentelmena."

Razstava povezavo z izhodiščem prerafaelitskega gibanja vzpostavi z uvodnim delom, kjer so na ogled renesančni umetniki. Foto: Museo Civico San Domenico, 2024/Emanuele Rambaldi
Razstava povezavo z izhodiščem prerafaelitskega gibanja vzpostavi z uvodnim delom, kjer so na ogled renesančni umetniki. Foto: Museo Civico San Domenico, 2024/Emanuele Rambaldi

Osrednja osebnost razstave je seveda Dante Gabriel Rosetti, soustanovitelj prerafaelitskega gibanja. Ni bil zgolj slikar, ampak tudi pesnik in prevajalec. Znan je bil predvsem po senzualnih upodobitvah žensk, med katerimi so bile nekatere tudi njegove ljubice.

Razstava v kraju Forli v bližini Ravenne ne vključuje zgolj slik, pač pa tudi risbe, skulpture, pohištvo, grafike in tekstilno oblikovanje.