Dela Roya Lichtensteina so tudi portret življenja povprečnega Američana v 60. in 70. letih preteklega stoletja, ko je ZDA že temeljito zajela kultura množičnega potrošništva, ko so oglasi prikazovali idilično življenje v urejenih predmestjih. Foto: EPA
Dela Roya Lichtensteina so tudi portret življenja povprečnega Američana v 60. in 70. letih preteklega stoletja, ko je ZDA že temeljito zajela kultura množičnega potrošništva, ko so oglasi prikazovali idilično življenje v urejenih predmestjih. Foto: EPA

Stavba, v kateri si je ameriški umetnik Roy Lichtenstein vzpostavil atelje, je bila zgrajena leta 1912 kot kovinarska delavnica. Stoji le nekaj ulic stran od današnjega Muzeja ameriške umetnosti Whitney, ki ga je v letu 1930 ustanovila kiparka, pokroviteljica in zbirateljica umetnosti Gertrude Vanderbilt Whitney. Umetnik je stavbo z ateljejem kupil leta 1987 in v njej živel ter delal med letoma 1988 in 1997. Stavba bo zdaj namenjena izvajanju muzejskega izobraževalnega programa, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Ko je umetnikova vdova Dorothy Lichtenstein, ki je tudi predsednica po njem imenovane fundacije, atelje na začetku leta 2022 podarila muzeju, je dejala: "To je tako čudovit način za praznovanje Royeve zapuščine. /…/ To je bil njegov najljubši atelje in vem, da bi bil zelo vesel." Dodala je še: "Zahvaljujoč Royu je ta stavba že dolgo kraj umetniških in intelektualnih prizadevanj, tako njegovih kot tudi tistih, ki so se zbirali tukaj." Povedala je tudi, da si ne more "predstavljati ustreznejše uporabe ateljeja, kot da Whitney v prihodnosti vodi to zapuščino".

Newyorška stavba, v kateri si je Roy Lichtenstein vzpostavil atelje in domovanje. Foto: Muzej Whitney/Max Touhey
Newyorška stavba, v kateri si je Roy Lichtenstein vzpostavil atelje in domovanje. Foto: Muzej Whitney/Max Touhey

Roy Lichtenstein, ki je pogosto slikal v stripovskem slogu, velja za enega najpomembnejših predstavnikov poparta. V 60. letih preteklega stoletja so mu svetovno slavo prinesli zanj tipični pikčasti rastri in motivi iz stripov ter potrošniškega sveta. Veliko se je ukvarjal z umetnostjo velikih imen umetnosti, denimo Pabla Picassa in Paula Kleeja, pa tudi s prvinami ekspresionizma in nadrealizma.

Roy Lichtenstein (1923–1997). Foto: Wikipedia
Roy Lichtenstein (1923–1997). Foto: Wikipedia

Zanj velja, da je bil eden prvih uveljavljenih slikarjev, ki je začel rušiti pregrade med visoko umetnostjo in oblikovanjem predmetov za vsakdanjo uporabo. Odločitev za umik iz do takrat zaprtega sveta visoke umetnosti ga je ustoličila kot eno ključnih figur ameriškega slikarstva po drugi svetovni vojni.

Lichtenstein je popart opisal kot "ne 'ameriško' slikarstvo, ampak industrijsko slikarstvo". Nikoli ni zanikal svoje naklonjenosti do industrijskega oblikovanja in je svoje umetniške cilje povzel z besedami: "Pri svojem delu poskušam ustvariti komercializiranega Picassa ali Mondriana." Umrl je leta 1997 v rodnem New Yorku.