Gerhard Richter, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih umetnikov, ne mara medijske pozornosti. Kot je povedal za nemško tiskovno agencijo DPA, bo rojstni dan praznoval v ožjem družinskem krogu. Povedal je še, da tudi nima nobenih želja in ničesar ne potrebuje.
Trg umetnin še ni zasičen z Richterjem
Sicer se od začetka pandemije večinoma zadržuje na svojem domu v Kölnu, vendar tudi pred tem ni veliko potoval. Je neutrudni ustvarjalec, ki ni nikoli zadovoljen s seboj. Želi, da je opažena njegova umetnost in ne on sam. Zase tudi pravi, da ni preveč zanimiv.
Dodaja, da na začetku svoje kariere ni nikogar zanimal in je lahko v miru slikal. In bolj kot je rasla njegova slava, bolj se je umikal. Richter je skozi svojo dolgo kariero ustvaril več kot 3000 slik, vendar jih skoraj 40 odstotkov visi po muzejih, tako da trg še ni zasičen z njegovimi deli.
Prebeg v Zahodno Nemčijo
Richter se je rodil 9. februarja 1932 v vzhodnonemškem Dresdnu, ki zaradi arhitekturnih biserov slovi kot Firence na Labi. Svoj rojstni kraj je zapustil le nekaj mesecev pred postavitvijo Berlinskega zidu, in sicer s pomočjo prijatelja, ki ju je s takratno ženo pretihotapil v Düsseldorf. Posledično pa ni nikoli več videl svojih staršev.
Še v času življenja v Dresdnu so bile med njegovimi prvimi naročili freske veselih in od zdravja pokajočih delavcev, ki so bile seveda ustvarjene v duhu socialističnega realizma. Po selitvi v Düsseldorf in srečanju z umetnostjo Zahoda je svojo kariero posvetil raziskovanju uveljavljenih slikarskih žanrov.
Med njegova najbolj prepoznavna dela najbrž spadajo družinski portreti, ki deloma dajejo vtis starih, umazanih časopisnih izrezkov, s čimer njihov avtor na neki način preizprašuje vlogo svoje lastne družine in celotne Nemčije v drugi svetovni vojni. Taki sta na primer sliki Teta Marianne, ki je bila psihično bolna in so jo nacisti internirali, ter Stric Rudi, ki je bil nacistični vojak in je padel v boju.
Leta 1983 se je preselil v Köln, leto 1995 je prineslo prelomnico, saj je takrat MoMA v New Yorku Richterju plačala tri milijone dolarjev za serijo slik, naslovljeno Oct. 18, 1977. Serija je nastala kot odziv na sojenje in smrt skupine mladih nemških anarhistov in teroristov. Umetnik se je že leto pozneje znašel na naslovnici kataloga dražbene hiše Sotheby's.
41 milijonov za abstraktno platno
Februarja 2015 so na dražbi v Londonu za rekordnih 41 milijonov evrov prodali njegovo delo z naslovom Abstraktna slika, ki je tako postala najdražja na dražbi prodana slika še živečega umetnika. Gre za živopisno sliko iz leta 1986, ki je pravzaprav ena Richterjevih najljubših slik, pred prodajo pa je bila na ogled v muzeju Ludwig v Kölnu.
Čeprav Richterjeve umetnine dosegajo astronomsko visoke cene oziroma prav zaradi tega, je pred časom izrazil popolno nestrinjanje s takim razvojem umetnostnega trga. "Zastrašujoč razvoj," je izjavil za časopis Die Zeit. Dodal je, da gre za "čisti kult osebnosti". Prepričan je, da gre v umetnosti le še za spektakel, saj z umetnostjo samo to nima prav nobene povezave.
Sicer se je od ustvarjanja velikih formatov že poslovil. In če je bilo še pred nekaj leti mogoče videti vitkega starejšega gospoda, ki se je vzpenjal po zložljivi lestvi, da bi obdeloval ogromna platna, tega zdaj ni več. Zdaj predvsem riše. "Nič posebnega," je lagodno pokomentiral za DPA.
Richterju je ob jubileju čestital tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je zapisal, da so njegove dobre želje "namenjene enemu najpomembnejših slikarjev našega časa".
Dodal je, da ni noben umetnik tako močno kot prav Richter oblikoval predstav o tem, kaj lahko slikarstvo doseže danes. "S svojo umetnostjo nas vedno vodite v dogajanje z odprtimi očmi, nam dajete misliti in pod vprašaj postavljate naše običajne načine razmišljanja in poglede," je še v izjavi zapisal nemški predsednik. Nemška zgodovina ima namreč pomembno mesto v Richterjevem opusu, v svojih slikarskih ciklih se je posveča tudi holokavstu.
Velik umetnik in velik človek
Steinmeier se je Richterju ob voščilu tudi zahvalil, da je nemški prestolnici podaril sto svojih stvaritev. "Ta velikodušna gesta pomeni edinstveno obogatitev berlinskega muzejskega prostora, ki bo daleč presegla meje mesta," je po poročanju DPA-ja še zapisal nemški predsednik. Med podarjenimi umetninami velik del predstavljajo pozna abstraktna dela, umetnine pa bodo na ogled v Muzeju 20. stoletja, ki ga trenutno še gradijo.
Mnoge ustanove in publikacije so se ob jubileju poklonile temu velikemu umetniku – in človeku. Richter je denimo pred štirimi leti 18 svojih umetnin namenil za prodajo, iz izkupička katere se bodo v okviru projekta Housing First financirale stalne namestitve za brezdomce v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje