O genezi projekta: Laibach so se z romanom Alamut
O genezi projekta: Laibach so se z romanom Alamut "na daleč" srečali že v gledališkem projektu Tako je govoril Zaratustra, ko je skupina predelovala ideološko ozadje Nietzschejevega filozofskega dela, ki delno sega v zgodovinsko Perzijo. Foto: Katja Kodba/STA
Sorodna novica "Nič ni resnično, vse je dovoljeno." Alamut, kot ga v glasbo prenese Laibach.

Glasbeni spektakel, ki bo v dvorani Jahrhunderthalle, bo eden večjih slovenskih dogodkov na sejmu. Predstavitvi v Frankfurtu bo sledila še predstavitev v Teheranu, za katero, kot lahko preberemo na spletni strani prizorišča Jahrhunderthalle, potekajo diplomatski pogovori.

Po prvotnih načrtih naj bi Alamut namreč krstno izvedbo doživel v Iranu, s Teheranskim simfoničnim orkestrom v znameniti teheranski dvorani Vahdat, a zaradi pandemije in kompleksnih političnih odnosov to doslej (še) ni bilo mogoče.

"Nič ni resnično, vse je dovoljeno."
Protagonist Bartolovega romana je heretik Hasan ibn Saba, karizmatičen verski in politični vodja Ismaelitov in ustanovitelj skrivnostne islamske sekte asasinov, čigar ime se še danes izgovarja s strahospoštovanjem. V romanu ta samooklicani prerok, domnevno poslan od Alaha, izza okopov svojega orlovskega gnezda – gradu Alamut v iranski pokrajini Kazvin, nedaleč od Teherana – vodi sveto vojno proti Perzijskemu cesarstvu, ki so mu takrat vladali Turki Seldžuki.

Z majhno skupino špartansko izurjenih privržencev se spopada z veliko močnejšim sovražnikom. V zameno za zvestobo svojih vojakov, fedainov, jim ponudi več, kot bi navadni smrtniki lahko kdajkoli okusili; s ključem, ki naj bi mu ga zaupal sam Alah, jim odklene vrata posmrtnega življenja, raja, kakor je opisan v Koranu. Ko fedaini enkrat ta raj okusijo, so pripravljeni za ibn Sabo storiti dobesedno vse, da bi se vanj lahko čim prej vrnili.

V Laibachovem Alamutu se ideje radikalnega političnega in religioznega nihilizma prepletajo s klasično perzijsko poezijo Omarja Hajama, čutni stihi pesnice Mahsati Ganjavi se zlivajo z minimalističnimi, na iranski tradiciji temelječimi zvočnimi barvami, ibn Sabov peklenski mehanizem pa odzvanja v industrijskem principu delovanja orkestra in v Laibachovem edinstvenem zvoku.

Avditorij frankfurtske dvorane  Jahrhunderthalle sprejme dva tisoč poslušalcev. Foto: Katja Kodba/STA
Avditorij frankfurtske dvorane Jahrhunderthalle sprejme dva tisoč poslušalcev. Foto: Katja Kodba/STA

Kot piše na spletni strani koncertnega prizorišča Jahrhunderthalle, je roman Alamut proučeval mehanizme propagande v času, ko je Bartol, pripadnik slovenske manjšine v Trstu, kjer je živel, spremljal vzpon fašizma v Italiji.

Glasbo za simfonični multimedijski spektakel podpisujejo Luka Jamnik, Idin Samimi Mofakham in Nima A. Rowshan. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo v Frankfurtu dirigiral iranski dirigent Navid Gohari. Poleg Laibacha bodo nastopili še teheranski mešani pevski zbor Human Voice Ensemble, slovenski ženski pevski zbor Gallina in Disharmonična kohorta oziroma harmonikarski orkester AccordiOna.

Foto: Katja Kodba/STA
Foto: Katja Kodba/STA