Na enem najuglednejših literarnih dogodkov na svetu je prisotnih 150 držav, okoli 10.000 novinarjev in približno 200.000 strokovnih obiskovalcev. Foto: EPA
Na enem najuglednejših literarnih dogodkov na svetu je prisotnih 150 držav, okoli 10.000 novinarjev in približno 200.000 strokovnih obiskovalcev. Foto: EPA
Nacionalna blagovna znamka I feel Slovenia je sicer primarno bolj zasidrana v turizmu, a ni le to. "Je identiteta vseh identitet, sidrišče. Je zelo dodelana in obenem odprta, da se napolnjuje z različnimi projekti. In tudi kultura se lahko najde v njej," je prepričana Kristina Plavšak Krajnc. Foto: STO
Trenutno je Frankfurt največji kulturni festival na svetu, kjer se dogodki vrstijo pol leta pred samim sejmom, ob uspešni predstavitvi pa trajajo njeni učinki več let v celotnem založniškem svetu. Foto: EPA

Na Vodnikovi domačiji je potekal tretji posvet iz sklopa Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022, tokrat osredotočen na tržni potencial projekta. Sodelujoči so se strinjali, da je treba najti nekaj, po čemer bo Slovenija izstopala, ter da naj bo predstavitev Slovenije v Frankfurtu pogumna in drzna.

Kot je uvodoma povedala direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renata Zamida, želijo z današnjo razpravo zbrati premisleke na temo tržnega potenciala projekta, mogočega slogana ali samega paviljona. Knjižni sejem namreč državi častni gostji dá na voljo skoraj 2500 kvadratnih metrov velik prostor, ki ga je treba smiselno zapolniti.

Intelektualistični proti "eksotičnemu" pristopu?
Države, ki so bile častne gostje v minulih letih, so se projekta po njenih besedah lotile različno. Za tiste, ki so že same po sebi v evropskem prostoru eksotika, je bil značilen enostavnejši pristop in poudarjanje etničnega vidika. Države, ki same o sebi menijo, da so dovolj poznane, pa so šle v skrajno intelektualistično smer in tudi njihovi cilji so bili drugačni. Ob tem je poudarila, da cilj Slovenije ne more biti samo določeno število novih prevodov ali predstavitev nove generacije avtoric in avtorjev, saj sta to preveč ozka in specifična cilja.

Direktorica Urada vlade RS za komuniciranje Kristina Plavšak Krajnc je izpostavila, da je, ko je govor o tržnih potencialih, treba na projekt gledati celovito, ne le z vidika literature oziroma kulture. Treba ga je razumeti kot edinstven državni projekt, zato je zelo pomembno, da se vsebinski koncept postavi širše in z različnimi déležniki. Vsak dober koncept pa mora vsebovati tudi poslovni model.

Če hoče Slovenija polno izkoristiti potencial te enkratne priložnosti, je treba po njenem prepričanju že v začetni fazi zasnovo in projektni menedžment zastaviti tako, da bo imel tudi konkretne ekonomske, ne le promocijske učinke.

Lahko kultura uporablja slogan I feel Slovenia?
Trženjski pristopi so različni. Po besedah Kristine Plavšak Krajnc je ena od možnosti, da se najprej preveri, kaj že obstaja in kje je naša identiteta tudi v trženjskem smislu že dobro postavljena. Takšna je naša nacionalna blagovna znamka I feel Slovenia, ki je sicer primarno bolj zasidrana kot turistična blagovna znamka, a ni le to. "Je identiteta vseh identitet, sidrišče. Je zelo dodelana in obenem odprta, da se napolnjuje z različnimi projekti. In tudi kultura se lahko najde v njej," je dodala.

Psihologinja in strokovnjakinja za komuniciranje družbenih tem v javnem prostoru Maja Hawlina meni, da če se držimo modelov in izkušenj od drugod, postanemo enaki kot drugi. "In v poplavi dražljajev, sporočil, spektakla nimamo niti najmanjše možnosti, posebno s takimi temami, kot je kultura," je dodala.

Meni, da bi morali pričeti pri izdelku – knjigi. Tudi če je cilj projekta promocija naše kulture, moramo po njenem prepričanju vseeno zasledovati določeno rdečo nit. Kar pa se te tiče, jo bolj kot identiteta privlači singularnost, povezana z globoko imaginacijo.

Izvozna produkta Slovenije, ki danes žanjeta uspeh, sta po besedah Maje Hawlina teorija in umetnost, Slovenija pa je v umetnosti zanimiva predvsem zaradi izkušnje socializma in samoupravljanja ter neuvrščenih. Sicer pa si želi, da bi bili na knjižnem sejmu v Frankfurtu smeli. Tona, v katerem naj bi bila sporočila, ne vidi kot malodušnega ali krotkega, ampak kot polemičnega, svežega in pogumnega. "Majhnost in skromnost nas ne bosta pripeljala nikamor, prav tako ne podobnost drugim," je poudarila.

Nekdanja generalna komisarka Sekcije RS za Expo Jerneja Lampret je predstavila izkušnje s sejma Expo v Milanu. Ob tem je poudarila, da je bolje imeti manj vsebin in iti pri teh bolj v globino, kot se je pokazalo tudi na Expu.