Začenja jo nocoj v Gorici.

Ljuba Jenče rada poje
Ljuba Jenče rada poje "v majhnih akustičnih prostorih, sploh v kakšnih lepih majhnih cerkvah. Takrat se mi zdi, da ljudje ne poslušajo mene, ampak se skozi glas pesmi povežejo s svojo dušo, z višjimi ravnmi ali spominom, tako da je to res obred, drugo me ne zanima." Foto: SOJ RTV SLO/arhiv Ljobe Jenče

Serijo koncertov posveča slovenskim srednjeveškim pripovednim pesmim in baladam ter nemškim minezangom, povezanim s slovenskimi deželami. Ob spremljavi lutnjarja Izidorja Erazma Grafenauerja bo jutri pela še v Kojskem v Goriških brdih, jeseni pa na gradu Rajhenburg in v Celju.

Kot torej pravi, gre za pesmi, ki se danes ne prepevajo več. "Eden zadnjih običajev, ko so se tovrstne pesmi ohranjale, je bilo bedenje ob mrliču. Ta običaj redkokje še živi."

Na koncertu bodo med drugim odzvanjale zgodbe o Pegamu in Lambergarju, Desetnici, kralju Matjažu, o treh vodicah in godcu pred peklom, pa o sveti Barbari, ki z vero v Boga čudežno preživi v stolpu, v katerega jo je zazidal oče. Na skrivaj je namreč sprejela krščansko vero in se zato ni hotela poročiti s poganskim kraljem. Po letu dni je stolp žarel od luči. "Legenda nudi sporočilo o notranjem človeku, o moči, doseči stik z večnostjo. Danes, ko smo otrdeli v materijo, je prav ta podoba, čeprav starinska, še vedno navdih, vera v moč, stik notranjega jaza s presežnim," pravi o živosti in aktualnosti ljudskega izročila Jenče.

Vsaka pesem, vsaka melodija, vsak tekst pričajo o samobitnosti. Več variant ima pesem, bolj kot je razširjena, starejša je, bolj odseva dušo naroda.

...

Slovenci smo v ljudskem izročilu ohranjali raznoliko srednjeveško motiviko, saj je kulturno življenje na dvorih in v samostanih pronicalo v mesta in vasi, pa tudi od tam na dvore in v samostane. V ljudskem izročilu najdemo različne usedline. "Viteško življenje se je odtisnilo na primer v pesmi o Pegamu in Lambergarju ali o Kralju Matjažu, ki ga iz turške ječe reši Linčica Turkinčica. V samostanih in cerkvah so skozi obredje češčenja in še posebej ob praznikih določenih svetnic in svetnikov peli svete pesmi in jih s pomočjo upodobitev na freskah v dobi pred tiskom lažje predajali ljudem, ki so jih potem peli tudi doma v ritmu kroga prazničnega leta. Prav zaradi tega imamo ohranjenih na tisoče pesmi," pravi pevka.

Pesmi, ki nam govorijo o iznajdljivosti ljudi, pa tudi o ljubezni
Program koncerta prinaša tudi socialne balade, ki pričajo o trdosrčnosti grajske gospode ali o iznajdljivosti ljudi za preživetje družine, pa tudi o ljubezni, saj je visoki srednji vek čas vitezov in rojstva trubadurske lirike, ki črpa navdih iz ljubezni in služenja nedosegljivi dvorni dami, s čimer je povezan tudi naslov koncertov Buge waz primi gralva Venus.

Upodobitev viteza in pesnika Ulrika Lichtensteinskega (ok. 1200–1275) iz zgodnjega 14. stoletja. Foto: Wikipedia
Upodobitev viteza in pesnika Ulrika Lichtensteinskega (ok. 1200–1275) iz zgodnjega 14. stoletja. Foto: Wikipedia

Bog vas sprejmi, kraljica Venera
Gre za slovenski pozdrav, izpričan v 13. stoletju, ki v sodobni slovenščini pomeni Bog vas sprejmi, kraljica Venera. Tako je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski leta 1227 pozdravil štajerskega viteza in pesnika Ulrika Liechtensteinskega, ko je ta preoblečen v rimsko boginjo ljubezni prispel na viteški turnir v Ziljo na Koroško.

Pozdrav je Liechtensteinski, minezenger, kot so v nemških deželah rekli trubadurjem, zapisal v epski avtobiografski pesnitvi Frauendienst iz leta 1255. Kot je dejal Milko Matičetov, "je moral znati ali vsaj razumeti slovensko, če je pozdrav zapisal v slovenščini", kar pomeni, da je bil ta jezik v rabi v dvorni kulturi.

S tem pozdravom Bog te primi, was tust du da? (Bog te primi, kaj delaš tu?) je v 14. stoletju začel večjezično ljubezensko pesem južnotirolski minezenger Oswald von Wolkenstein. V pesmi je prepletel besede sedmih jezikov, med njimi slovenskega. Pozdrav odzvanja tudi v pesmi Simona Gregorčiča Soči iz leta 1879 v verzu Bog sprimi te tu sred planjav!, obenem pa bi ga lahko med starejšimi Slovenci na avstrijskem Koroškem še vedno kdaj slišali.

Na koncertih bo mogoče slišati tudi katero izmed pesmi iz nemške ustvarjalnosti visokega srednjega veka, ki se navezujejo na slovenski prostor. Ena takih je Dve prelepi devi, ki jo je v 13. stoletju v nemščini napisal eden od vitezov Ostrovrških z gradu Svibno. "Pesem sta prevedla Anton Janko in Tone Pretnar, melodija sicer ni ohranjena, izposodili smo si jo iz ljudske pesmi o desetnici in jo prestavili v dorski modus," pravi pevka.

Jenče bo pela ob spremljavi Izidorja Erazma Grafenauerja, ki bo zaigral tudi nekaj skladb zgodnje glasbe za lutnjo. "Erazem je poznavalec zgodnje glasbe in mojster improvizacije, na lutnji sledi ritmu pripovedovanja, kar je izredno pomembno, saj se pri tovrstni interpretaciji pevec ne prilagaja inštrumentu, temveč obratno," pravi Jenče. Soorganizatorji koncertov so Furclap Udine, kulturna domova v Novi Gorici in Krškem ter Pokrajinski muzej Celje ob podpori ministrstva za kulturo.

Ljoba Jenče je leta 1988 začela svojo pot samostojne raziskovalke kulturne dediščine, naslednje leto bo minilo 35 let od prvega samostojnega koncerta, ki ga je odpela v Ljubljani. Od takrat je pela po vsem svetu, sodelovala z nemalo inštitucijami in umetniki, izdala pet samostojnih albumov in štiri z dokumentarnimi posnetki ljudskih pevcev. Foto: Cankarjev dom
Ljoba Jenče je leta 1988 začela svojo pot samostojne raziskovalke kulturne dediščine, naslednje leto bo minilo 35 let od prvega samostojnega koncerta, ki ga je odpela v Ljubljani. Od takrat je pela po vsem svetu, sodelovala z nemalo inštitucijami in umetniki, izdala pet samostojnih albumov in štiri z dokumentarnimi posnetki ljudskih pevcev. Foto: Cankarjev dom

Pevka in pravljičarka je svoje življenje posvetila ohranjanju glasbenega, kulturnega in duhovnega izročila naših prednikov, zlasti rodne Notranjske. Ustvarja 35 let in v tem času je pela po vsem svetu, od OZN-a v New Yorku do Tibeta, kjer so z njo spontano zapeli budistični menihi. Pravi, da ima ljudska pesem neizmerno moč, tudi povezovanja. "Prav neverjetno je, kako me je ta preprosta ljudska pesem popeljala po vsem svetu, na vseh šest celin. Ta pesem je globoka moč naroda, to ves čas oznanjam, obenem me uči, da sem le droben delec te velike zgodbe, ki ji želim podaljševati življenje, in sem neskončno hvaležna, da to lahko delam," dodaja.

"Izročilo dojemam kot sveto, kot duhovno prakso"
Ljudska pesem ji predstavlja tudi neke vrste meditacijo, duhovno prakso. "Izročilo dojemam kot sveto, kot duhovno prakso. Ljudska pesem je stara in vsebuje spomin na povezavo posameznika s skupnostjo, ko posameznik sploh ni bil pomemben, pomembna je bila skupnost, in prostorom."

Prepričana je, da bi se moral sodobni človek začeti ponovno povezovati in ljudska pesem mu je ob tem lahko v pomoč z arhetipskimi sporočili, kar jih dela žive in aktualne. "Vsaka pesem, vsaka melodija, vsak tekst pričajo o samobitnosti. Več različic ima pesem, bolj kot je razširjena, starejša je, bolj odseva dušo naroda."