Kjer je nekoč deloval kino Ljubljanski dvor, je pred 15 leti začel delovati mestni kino Kinodvor. Foto: BoBo
Kjer je nekoč deloval kino Ljubljanski dvor, je pred 15 leti začel delovati mestni kino Kinodvor. Foto: BoBo

Kino Ljubljanski dvor, predhodnik Kinodvora, je svoja vrata prvikrat odprl 15. oktobra 1923. Obletnico bodo zaznamovali s projekcijami filma Mladi Medardo (1923) in v živo izvedene nove partiture, ki bodo 14. oktobra ob 19. uri ter 15. oktobra ob 11. in 19. uri.

V Kinodvoru so se ob tej priložnosti odločili napisati vabilo v slogu tedanjega časa: "Hkrati bode s tem zaznamoval tudi mestni kino Kinodvor 15 let svojega dejstvovanja. V teku slavnosti na platnu se vprizori 35-milimeterska različica filma, katero je našemu kinu najprijazneje na posodo dal Avstrijski filmski arhiv (Filmarchiv Austria). Občinstvo imelo bode ob filmu priliko čuti novonastalo godbo, ki jo je bil zanj zložil Andrej Goričar."

Dogajanje Mladega Medarda je postavljeno v leto 1809, torej v čas napoleonskih vojn. Mladi dunajski študent Medardus Klähr se je odločil boriti proti napredujočim Napoleonovim četam. Zaplete se v usoden spopad s plemiško družino Valois, katere hči Helene se prav tako hoče maščevati francoskemu cesarju. Medardus, ki je zaradi razočaranja postal morilec svoje ljubimke, najprej postane Napoleonov nevoljni zaščitnik, nato pa njegov potencialni morilec. Po usmrtitvi ga slavijo kot domoljubnega junaka. Foto: Kinodvor
Dogajanje Mladega Medarda je postavljeno v leto 1809, torej v čas napoleonskih vojn. Mladi dunajski študent Medardus Klähr se je odločil boriti proti napredujočim Napoleonovim četam. Zaplete se v usoden spopad s plemiško družino Valois, katere hči Helene se prav tako hoče maščevati francoskemu cesarju. Medardus, ki je zaradi razočaranja postal morilec svoje ljubimke, najprej postane Napoleonov nevoljni zaščitnik, nato pa njegov potencialni morilec. Po usmrtitvi ga slavijo kot domoljubnega junaka. Foto: Kinodvor

Pianist, skladatelj in aranžer Andrej Goričar je v preteklih dveh letih po naročilu Slovenske kinoteke zložil tudi že novi partituri za nemi filmski klasiki Erotikon (1929) in Nosferatu (1922). Sveža partitura za film Mladi Medardo (Der junge Medardus) v režiji Mihályja Kertésza (pozneje Michael Curtiz), pa je nastala po naročilu Kinodvora, kjer bo na ogled restavrirana 35-milimetrska različica filma.

Na lokaciji nekdanjega Ljubljanskega dvora in današnjega Kinodvora je nekoč deloval tudi Kino Sloga. Foto: Arhiv RTV SLO
Na lokaciji nekdanjega Ljubljanskega dvora in današnjega Kinodvora je nekoč deloval tudi Kino Sloga. Foto: Arhiv RTV SLO

"Na prvi pogled se zdi, da sta Erotikon in Nosferatu z vidika filmske tematike veliko bolj brezčasna. Prvi se senzualnosti loti na izredno brezčasen, vedno sodoben način, drugi pa manipulira z našimi strahovi, da se počutimo kar kot del dogajanja. Mladi Medardo na drugi strani je zgodovinska kostumska drama, vendar kljub temu 'obravnava' tudi brezčasne teme. Ena najbolj zanimivih se mi zdi dilema, ki sem jo omenil že v sami spremni besedi k partituri: na kateri točki postane zvestoba svojim prepričanjem in idealom zaslepljenost. Taka zvestoba – ali pa zaslepljenost, kakor želite – je namreč gonilo tragične zgodbe, ki se godi v Mladem Medardu. Poleg tega Medardusa in Helene, ki zelo strastno živita vsak svojo idejo, usoda združi tudi v ljubezni, za katero pa sprva ni jasno, ali jo gojita zgolj zato, da bi lažje uresničila vsak svoj ideal. No, ta dilema se pozneje razblini. Vsaj kar zadeva Medarda, je bila ljubezen resnična in še veliko močnejša od njegovih prepričanj," je povedal Goričar za MMC.

Vsa ta dejstva so ga – glasbeno gledano – vodila k izbiri kompozicijskega jezika za posamezno partituro. "Glasbeni jezik, s katerim sem se pogovarjal z Erotikonom, je poudarjal nerelevantnost časa, kadar intenzivno čutimo, oziroma brezčasnost čutenja. Pri Nosferatuju je bil jezik nedoločljiv v času, da bi poudaril univerzalne človeške strahove," je pojasnil skladatelj glede prejšnjih dveh partitur.

Ko pišem glasbo za neme filme, se izražam v veliko različnih glasbenih jezikih, vendar v vsakem izmed njih želim govoriti iskreno, tukaj in zdaj. /.../ Ljudje imamo skozi zgodovino ves čas bolj ali manj podobne probleme. T. i. Medardova dilema, ali smo ostali zvesti svojim načelom in prepričanjem ali pa gre le za močno zaslepljenost z njimi, je vsekakor vedno aktualna.

Andrej Goričar

O Mladem Medardu pa je skladatelj poudaril, da je "hočeš nočeš bolj zgodovinsko in časovno umeščen. Glede na to, da je to zgodovinska kostumska drama, ki sovpada z zgodnjeromantičnim obdobjem v umetnosti, viharništvom, tem večno mladostniškim dojemanjem sveta, ter da gre za spektakel in tragično, strastno zgodbo, sem se odločil, da bo moja glasbena govorica osnovana na tisti, ki so jo ljubili in jim je bila blizu tudi že takrat. Govorim o kompozicijsko-tehničnih prijemih. Za to sem se odločil tudi zato, ker verjamem, da lahko svoje misli izrazimo iskreno ter tukaj in zdaj v katerem koli jeziku, kar velja tudi za glasbeno-kompozicijske jezike."

V napovedi kinodvora je mogoče prebrati, da sta skladatelju med razmišljanjem o glasbi za ta film na misel najprej prišla Ludwig van Beethoven z glasbo svojega t. i. herojskega, zrelega obdobja in J. W. Goethe s Trpljenjem mladega Wertherja. Po Goričarjevi oceni je avtorju dramskega dela Arthurju Schnitzlerju, po katerem je posnet film, in režiserju filma uspelo ujeti duha časa, v katerem se usoda poigrava z glavnimi liki, saj sta tako Goethe kot Beethoven živela v času, v katerem se odvija Medardova zgodba.

"Beethoven, s svojim (sprva) velikim občudovanjem Napoleona, občudovanjem, ki se pozneje sprevrže v prezir in sovraštvo, je vsekakor zelo neposredna asociacija na film Mladi Medardo. V filmu, v katerem se uporništvo in viharništvo prepletata s herojstvom in močjo usode, je ravno Napoleon oseba, zaradi katere se življenjske zgodbe glavnih filmskih likov usodno zapletejo," je zapisal Goričar.

Victor Varconi kot Medardo in Agnes Esterhazy kot Helene. Foto: Kinodvor/Filmarchiv Austria
Victor Varconi kot Medardo in Agnes Esterhazy kot Helene. Foto: Kinodvor/Filmarchiv Austria

Kot je še za MMC povedal skladatelj, ki je od leta 1996 tudi hišni pianist Slovenske kinoteke, se je s filmom Mladi Medardo, tako kot z mnogo drugimi, prvič srečal v Slovenski kinoteki, kjer ga je že pred mnogo leti spremljal z improvizacijo na klavirju.

Andrej Goričar (1971). Foto: Osebni arhiv
Andrej Goričar (1971). Foto: Osebni arhiv

"Partitura, ki sem jo napisal zdaj, pa je, vsaj kolikor mi je znano, prva komponirana glasba za ta film sploh. Proces ustvarjanja glasbe za tako obsežen film, traja namreč 102 minuti, je dolgotrajen proces. Na začetku ga vedno spremlja veliko razmišljanja. Ko se izkristalizira ideja o tem, na kakšen način bo glasba s filmom lahko živela svoje življenje, a bila hkrati z njim neločljivo povezana, pa delo po navadi kar steče. Ne navdihuje me namreč le trenutek, ko glasba zaživi v temini kinodvorane, v kateri lahko odmislimo vse nepomembnosti, ampak tudi sama pot do tja," je še razložil.

Partituro za film Mladi Medardo je napisal za osem glasbenikov, za t. i. klavirski oktet. Izvedla jo bo zasedba Orchestra of the Imaginary, ki jo je ustanovil leta 2021 za premierno izvedbo njegove glasbe za Erotikon v Pordenonu v Italiji. "Zelo sem vesel, da lahko od takrat v okviru tega ansambla sodelujem z mnogo odličnimi glasbeniki," je sklenil skladatelj. Tudi tokrat se bodo Andreju Goričarju, ki bo film spremljal na klavirju in dirigiral, na odru pridružili še Janez Podlesek na violini, Maja Rome na violi, Milan Hudnik na violončelu, Nejc Klun na kontrabasu, Matej Grahek na flavti, Jakob Bobek na klarinetu in Primož Zemljak na rogu.