Noviteto so prvikrat izvedli v nedeljo v nekdanjem skladišču Bockenheimer v Frankfurtu, v eni od osrednjih vlog je nastopila slovenska sopranistka Nika Gorič. Režijo uprizoritve je podpisala Brigite Fassbaender, dirigiral je Michael Wendeberg, vlogo orkestra pa je prevzel Ensemble Modern.

Druga pomlad na smrt bolne vdove
Avstrijski libretist Händl Klaus je zgodbo povzel po delu Thomasa Manna Die Betrogene (Prevarana) iz leta 1953. Skozi zgodbo spremljamo vdovo Aurelio, ki se zaljubi v veliko mlajšega učitelja angleščine in v razcvetu zaljubljenosti zve, da ima neozdravljivo rakavo obolenje.

Kritik Bernd Künzig je za nemški radio Südwestrundfunk označil praizvedbo Razcveta za velik uspeh za sodobno opero. Med drugim je zapisal, da se je libretist odrekel bahavi sladkosti Mannove zgodbe in namesto tega s svojimi značilno kratkimi dialogi ustvaril "kondenzat te tako preproste kot občutljivo eksistencialne vsakdanje tragedije". Uprizoritev se ponaša kot "dialog teles v vesolju", skladatelju pa je uspelo ustvariti popoln kontrapunkt po meri Ansambla Modern. Po kritikovih besedah se glasba razrašča, prekipeva od temačne globine, v zvočno razcvetanje vsadi dih smrti in se nazadnje preobrazi v rekviem, ki se stopi v eterične višave.

Žuraj kot njegov morda veliki vzornik Richard Strauss
"Tako kot njegov morda veliki vzornik Richard Strauss zna Vito Žuraj jezikovne podobe libreta prevesti v zvok, jih uglasbiti," je še ocenil Künzig in dodal, da ima noviteta prijetno natančno razumljivost Klausovega besedila, ki jo "v novem glasbenem gledališču žal premalo srečamo". Delo Blühen s petimi osrednjimi liki in večinoma vokalizirajočo zborovsko zasedbo, ki predstavlja glas neizprosne narave, je sestavljena v tradiciji ansambelske opere. Na to je naravnana tudi brezhibna režija, ki delo uprizarja "povsem iz duha pevske umetnosti". Bernd Künzig je sklenil z besedami, da gre za "velik uspeh za sodobno opero."

Kritik Florian Balke pa je za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) med drugim zapisal, da je Žuraj zložil glasbo, ki je "zadela v bistvo, v vokalnih linijah, prizorih in klavirskem izvlečku". Tudi režiserka je za FAZ dejala, da je ustvaril odlično partituro, kjer celotna stvaritev uspeva na "ogromnem miselnem delu in prav toliko čustvih … Smeh in tragedija, drama in komedija sta si, kot se je znova izkazalo, zelo blizu," je še dodala režiserka Brigite Fassbaender, sicer nekdanja operna pevka.

Vito Žuraj (1979, Maribor) je kompozicijo končal na ljubljanski Akademiji za glasbo, sledil je podiplomski študij kompozicije in elektronske glasbe na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu. Izobraževal se je tudi v Karlsruheju in Frankfurtu, v Karlsruheju je tudi poučeval.

Leta 2016 je prejel prestižno skladateljsko nagrado Claudia Abbada, ki jo podeljujejo pri Berlinskih filharmonikih. Prejel je tudi prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in drugo mesto na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Stockholmu. Deluje kot profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski glasbeni akademiji.