Po besedah Vita Žuraja (1979) je njegova skladba Alavo pesemska scena in utopični zvočni prostor, ki so jo navdihnili sicilijanski viri, osnova zanjo je bila stara sicilijanska pravljica Bistra Sapia. Skladbo za sopran in klavir solo ter komorni orkester je kot dobitnik skladateljske nagrade Claudia Abbada ustvaril po naročilu Berlinske filharmonije. Foto: BoBo
Po besedah Vita Žuraja (1979) je njegova skladba Alavo pesemska scena in utopični zvočni prostor, ki so jo navdihnili sicilijanski viri, osnova zanjo je bila stara sicilijanska pravljica Bistra Sapia. Skladbo za sopran in klavir solo ter komorni orkester je kot dobitnik skladateljske nagrade Claudia Abbada ustvaril po naročilu Berlinske filharmonije. Foto: BoBo
Claudio Abbado
Ko je nekdanji šef dirigent Berlinske filharmonije Claudio Abbado (1933-2014) leta 1994 prejel prestižno nagrado za življenjsko delo sklada Ernst-von-Siemens, je denarno nagrado poklonil podmladku Berlinskih filharmonikov, t. i. Karajanovi akademiji. V zahvalo za to velikodušno gesto so se Berlinski filharmoniki odločili, da vsakih nekaj let izberejo skladatelja, ki mu podelijo nagrado, poimenovano po tem velikem dirigentu. Foto: EPA

Skladbo Alavo, ki je dolga 35 minut in prikrojena prostorskim zmožnostim dvorane za komorno glasbo Berlinske filharmonije, je Vito Žuraj napisal za sopran in klavir solo ter komorni orkester. Ta slovenski skladatelj je imel priložnost napisati najobsežnejše delo v zgodovini prestižne nagrade Claudia Abbada, ki mu jo bodo ob tej priložnosti tudi izročili.

Je tudi prvi Slovenec, ki prejme to prestižno skladateljsko nagrado. Kot je povedal za STA, nagrada Claudia Abbada pomeni naročilo za novo glasbeno delo za praizvedbo v Berlinski filharmoniji.

Navdihovanje pri sicilijanski kulturi
Alavo je po skladateljevih besedah pesemska scena in utopični zvočni prostor. Navdihnili so jo sicilijanski viri - tudi Abbada je mati, ki je bila Sicilijanka, dobro seznanila s kulturo tega otoka. Osnova za skladbo je stara sicilijanska pravljica Bistra Sapia, ki se v skladbi dogaja na več ravneh časa in zavesti, je še povedal Žuraj.

Pravljične pripovedi se prelevijo v trenutke nočnih mor, občutkom globoke žalosti in samote pa sledijo izbruhi veselja malodane podeželskega značaja. Sicilijanska uspavanka - vir neprevedljivega naslova - je prispodoba za neusahljivo hrepenenje po materinem objemu.

Prepariran klavir za psihedelično uspavanko
V nasprotju z običajnim pesemskim ciklom je zvok klavirja preobražen zaradi preparacije. Razporeditev glasbenikov po prostoru omogoča poslušalcu, da se ta preda valovom psihedelične uspavanke. Skladba tako raziskuje nove in drugačne možnosti koncertnega prostora, nove hierarhije poslušanja ter interakcijo in stik med poslušalcem in izvajalcem, je še povedal skladatelj.

Leta 1979 v Mariboru rojeni Vito Žuraj je študiral v Ljubljani, Dresdnu, Karlsruheju in Frankfurtu. Njegova dela izvajajo vrhunski sestavi, kot so Newyorški filharmoniki, Škotski simfonični orkester BBC, Ansambel Modern, Ansambel intercontemporain in Klangforum Wien, na festivalih, denimo v Salzburgu, na Varšavski jeseni in Manifeste Paris, ter v dvoranah Konzerthaus v Berlinu in na Dunaju, v Teatro Colonu v Buenos Airesu, Operi Semper v Dresdnu ter Pariški filharmoniji.

Nemalokrat izvajan na nemških tleh
Leta 2012 je prejel prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart, dve leti pozneje umetniško rezidenco na Nemški akademiji Villa Massimo v Rimu in leta 2015 nagrado Prešernovega sklada. Lani je ob 30-letnici Kölnske filharmonije napisal novo skladbo za dva orkestra in dva dirigenta. Leta 2017 je napisal novo simfonično skladbo za otvoritveno sezono nove Filharmonije na Labi v Hamburgu in v tej koncertni hiši dirigiral še lastni portretni koncert z Ansamblom Modern. Letos ima tudi dve francoski praizvedbi v Pariški filharmoniji. Je tudi profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski Akademiji za glasbo.

Nagrado Claudia Abbada podeljujejo v spomin na nekdanjega karizmatičnega šefa dirigenta Berlinske filharmonije, ki je tam deloval med letoma 1989 in 2002. Doslej so jo prejeli Jörg Widmann (2006), Bruno Mantovani (2010) in Valerio Sannicandro (2014).