Bosanski pesnik in scenarist Abdulah Sidran (levo) prihaja na srečanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona z drugimi avtorji in filozofi, ki so podpisali tribuno Evropa v nevarnosti za prihajajoče volitve v Evropski parlament v Elizejski palači v Parizu v maju 2019. Foto: AP
Bosanski pesnik in scenarist Abdulah Sidran (levo) prihaja na srečanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona z drugimi avtorji in filozofi, ki so podpisali tribuno Evropa v nevarnosti za prihajajoče volitve v Evropski parlament v Elizejski palači v Parizu v maju 2019. Foto: AP

Abdulah Sidran, pronicljivi mislec iz Sarajeva, se je poslovil v 80. letu starosti. Velja za enega najpomembnejših scenaristov v kinematografiji nekdanje Jugoslavije. Napisal je scenarije za kultna filma Emirja Kusturice Se spomniš Dolly Bell? in Oče na službenem potovanju, med drugim pa je pomagal tudi pri scenariju za film Gorana Vojnovića Čefurji raus. Bil je tudi priznan pesnik. Njegova pesniška zbirka Zakaj tonejo Benetke je prevedena tudi v slovenščino. Sidran je bil med drugim član akademije znanosti in umetnosti BiH-a ter mojstrski kandidat v šahu, še poroča Fena.

Sorodna novica Kusturica in Sidran "udarita" tretjič

Kot scenarist zaslovel v tandemu s Kustirico
Se spomniš Dolly Bell?
(1981) je bil prvi celovečerni film Emirja Kusturice, pri katerem se je že začel oblikovati njegov prepoznavni slog. Posnet je bil po istoimenskem romanu, ki ga je napisal Abdulah Sidran. Gre za zgodbo o odraščanju šolarja Dina (Slavko Stimač), ki se odvija nekega poletja v 60. letih v Sarajevu. Poleg požiranja filmov in glasbe se Dino sreča tudi s svetom malega kriminala in ponudi skrivališče prostitutki Dolly Bell (Ljiljana Blagojević). Njegov svet se postavi na glavo, Dino se zaljubi v Dolly ... Film je Kusturici prinesel beneškega zlatega leva za najboljši prvenec.

Film Oče na službenem potovanju pa je ustvarjalnemu tandemu prinesel zlato palmo v Cannesu in nominacijo za tujejezičnega oskarja. Film se dogaja po 2. svetovni vojni v času informbiroja in pripoveduje zgodbo skozi oči dečka Malika, čigar očeta Mešo (Miki Manojlović) pošljejo v delovno taborišče, potem ko izjavi politično neprimerno opazko.

Njegove zapuščine se bodo spominjali mnogi
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Sarajevu, kjer je diplomiral je na tamkajšnji filozofski fakulteti. Do aprila 1992 je bil zaposlen na RTV Sarajevo kot vodilni dramaturg. Pisati je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pripadal je generaciji mladih pisateljev, ki jo pogosto navajajo s številko 68. Izbori njegove poezije so prevedeni v nemščino, francoščino, italijanščino in druge jezike.

Sidran je bil vse do konca življenja aktiven. Pisal je, ustvarjal in svetoval ter celo uspešno prestal enomesečno hospitalizacijo zaradi okužbe s koronavirusom, nato pa je bil na respiratorju. V zadnjem letu se je zaradi hude bolezni umaknil iz javnega življenja in le občasno komuniciral na družbenih omrežjih.

V pogovoru za portal Klix.ba je Sidran izjavil, da ni opustil dela na področju literature, filma in medijev, ampak da je bil izgnan. "Izgnali so me tisti, ki na tem prostoru, ki ga je domači filozof poimenoval sarajevski bazen, že 25 let obvladujejo instrumente oblasti v kulturi, tako kot vojni dobičkarji obvladujejo svoj vojni plen. Na našem javnem servisu je oddaja, ki jo že leta vodi ista oseba, v kateri sem kot eden najpomembnejših pisateljev te države gostoval le enkrat, hkrati pa se v tej oddaji stokrat pojavljajo številni minljivi literarni obrazi, tako se niti več ne ve, ali so v oddaji gostje ali voditelji. V vseh družbenih sferah, tudi v kulturi, se je podrla lestvica vrednot," je dejal.