Odkriti papirusni zvitek je povsem prvo hebrejsko besedilo, ki se pri podajanju datuma nastanka izrecno sklicuje na trenutek porušenja drugega templja. Foto: EPA
Odkriti papirusni zvitek je povsem prvo hebrejsko besedilo, ki se pri podajanju datuma nastanka izrecno sklicuje na trenutek porušenja drugega templja. Foto: EPA
Nashev papirus
Zasledovanje izvora pisave, v kateri je napisano najdeno besedilo, nas pripelje do Nashevega papirusa, do besedila, ki je pred odkritjem Kumranskih rokopisov veljalo za najstarejši znan zapis biblijskih besedil.

Kot je sporočil izraelski urad za arheološke najdbe, gre za dragocen dokument, napisan v pisavi, v kateri so med drugim napisani tudi znameniti Kumranski rokopisi. Ta pisava je bila značilna tudi za kostnice in krste. Uvodne vrstice dokumenta nam povedo, da pripada neki vdovi z imenom Miriam Bat Ya'aqov. Dokument sicer meri 15 krat 15 centimetrov in obsega 15 vrstic.

Prvi izrecni sklic na padec drugega templja
Dokument nadalje razkriva datum svojega nastanka. Govori o četrtem letu uničenja Jeruzalema, izraelski urad za arheološke najdbe pa je sporočil, da dokumenta, katerega datiranje bi se izrecno sklicevalo na trenutek porušenja drugega templja, do zdaj še niso našli. Izjava o uničenju Jeruzalema se navezuje na četrto leto po padcu drugega jeruzalemskega templja. To se je zgodilo 4. avgusta leta 70 in s tem dogodkom se je končal veliki judovski upor oziroma prva od treh velikih vojn med Judi, prebivalci province Judeja, v katero so se Rimljani začeli vmešavati leta 63 pr. n. št., in Rimljani. Povod za vojno so bile verske napetosti med Judi in Grki. Konec je bil za Jude izredno tragičen. Mnogo jih je bilo pobitih, še več zasužnjenih, uničenje drugega templja pa simbolno zaznamuje začetek judovske diaspore.

Vez z Nashevim rokopisom
Če se še enkrat vrnemo k pisavi, v kateri je napisan najdeni papirus, moramo vzpostaviti vez še z nekim drugim zanimivim zgodovinskim dokumentom. Ko namreč govorimo o pisavi, v kateri so zapisani Kumranski rokopisi, je treba dodati, da je že sredi 20. stoletja ameriški orientalist John C. Trever našel podobnosti med Kumranskimi rokopisi in tako imenovanim Nashevim papirusnim zvitkom. Ta je dobil ime po W. L. Nashu, ki je na začetku 20. stoletja od nekega egiptovskega trgovca s starinami odkupil dragocene papiruse in jih nekaj poklonil univerzitetni knjižnici v Cambridgeu. Nashev papirus je do odkritja Kumranskih rokopisov veljal za najstarejše znano biblijsko besedilo. Najstarejši fragmenti besedila, ki med drugim obsega zapis desetih božjih zapovedi, pa naj bi nastali med letoma 150 in 100 pr. n. št.

Polona Balantič