Računalniško generirana slika A Recent Entrance to Paradise, ki je Stephen Thaler ni uspel avtorsko zaščititi. Foto: Stephen L. Thaler
Računalniško generirana slika A Recent Entrance to Paradise, ki je Stephen Thaler ni uspel avtorsko zaščititi. Foto: Stephen L. Thaler

Področju avtorskega prava se obetajo srditi boji glede uporabe umetne inteligence. Trenutno se vprašanja odpirajo mnogo hitreje, kot se zmorejo implementirati ustrezne rešitve in kot zmore slediti pravna praksa. V tekočem tednu sta odjeknili dve odmevni novici, ki vsaka na svoj način pričata o dilemah in bitki za dobiček med največjimi igralci v kulturni industriji.

Glavni direktor pri Universal Music Lucian Grainge verjame, da bi umetna inteligenca lahko obogatila glasbo, vendar bi bilo treba najti pravo ravnovesje. Foto: EPA
Glavni direktor pri Universal Music Lucian Grainge verjame, da bi umetna inteligenca lahko obogatila glasbo, vendar bi bilo treba najti pravo ravnovesje. Foto: EPA

Sodelovanje med Youtubom in Universal Music Group bi lahko postavilo pravila za industrijo
V ponedeljek je bilo na blogu Googlove videoplatforme Youtube objavljeno pismo generalnega direktorja največjega glasbenega podjetja na svetu, Universal Music Group (UMG). Lucian Grainge je v pismu najavil, da nameravajo v podjetju storiti naslednji korak k reguliranju in nadzorovanju uporabe umetne inteligence v glasbeni industriji. Youtube in UMG snujeta odgovor na množico računalniško generiranih pesmi, katerih vokale oponaša umetna inteligenca – od Franka Sinatre, Taylor Swift in drugih. Da skladbe ni mogoče le napisati s pomočjo programske opreme, ampak da lahko umetna inteligenca glasbene zvezdnike tudi posnema, priča zgodba, kako je spomladi letos Universal Music z YouTuba odstranil viralno pesem, v kateri je bilo slišati umetno ustvarjene glasove izvajalcev Drakea in The Weeknda, za katere Universal Music kot založnik ni mogel upravičiti izplačila nadomestila. V poplavi tovrstnih videoposnetkov se zdaj ni odzvala pravna stroka, ampak dogovore iščejo kar sodelovci Googla in UMG-ja. Universal Music in YouTube pa sta tako vplivna, da bi njuno sodelovanje lahko postavilo pravila za industrijo.

Po sklepanju spletnega portala The Verge, se obeta novo orodje, ki bo zaznavalo glasove in omogočilo avtorsko zaščititi glasove glasbenikov in glasbenic. Če bi na primer glasbenik želel uporabiti glas Taylor Swift v svoji skladbi, bi tako bil podvržen novo uvedeni tantiemi. Youtube želi razširiti svoj algoritem zaznavanja avtorskega materiala tudi na glasove. Za videoplatformo, kot je Youtube, je ta rešitev ugodnejša kot dolgoletno sodno pravdanje, a za vsakdanjega uporabnika to zopet odpira nova vprašanja. Kako bo v tem primeru tretirano oponašanje? Kako spretno bo prepoznavanje govora? Ali bo imitacija sploh možna v teh okvirih?

Sorodna novica Do nagrad grammy le albumi, ki so jih vsaj deloma ustvarili ljudje

Kot del partnerstva med Youtubom in UMG-jem se snuje t. i. glasbeno-računalniški inkubator, znotraj katerega bodo izbranim glasbenikom omogočili dostop do sporne programske opreme in eksperimentiranje s tehnologijami na področju umetne inteligence. "Umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila človeške ustvarjalnosti," je zapisal Grainge v objavi na blogu. Programski opremi bo po njegovem mnenju vedno primanjkovalo tiste "iskre", ki vodi najbolj nadarjene umetnike, da ustvarijo svoja najboljša dela. "Od Mozarta do Beatlov in Taylor Swift, genij ni nikoli naključje," je zapisal Grainge. A meja med avtorstvom in generirano umetnostjo se še vedno nezadržno tanjša oziroma postaja tudi na pravni ravni vse kompleksnejša.

Odločitev sodišča v Kolumbiji: računalniško generirane slike ni mogoče avtorsko zaščititi
Proti tanjšanju omenjene meje (a ne nujno tudi v prid pravni praksi) pa govori novica portala New York Times o odločitvi sodišča iz zvezdnega okrožja v Kolumbiji, ki je razveljavilo avtorskopravni zahtevek za računalniško generirano sliko. Izumitelj Stephen Thaler se je od leta 2018 trudil upravičiti avtorstvo slike A Recent Entrance to Paradise, ki jo je na njegov ukaz sicer avtonomno ustvaril in poimenoval generator slik DABUS. Ko mu je urad za avtorske pravice že četrtič zavrnil zahtevo, se je odločil, da bo pravico iskal po sodni poti.

Glasbena industrija poskuša najti ustrezen način ravnanja z orodji umetne inteligence, ki lahko spremenijo poslovanje. Foto: Reuters
Glasbena industrija poskuša najti ustrezen način ravnanja z orodji umetne inteligence, ki lahko spremenijo poslovanje. Foto: Reuters

A tudi sodnik Beryl A. Howell ni ugodil njegovi prošnji, saj doslej ni bilo podobnega primera v sodni praksi. Pogoj uveljavljanja avtorskega prava ostaja – "človeško" avtorstvo. Sicer odmevna odločitev sodišča je bila zato vseeno pričakovana, je za New York Times komentirala odvetnica Megan Noh, ki ni povezana z omenjenim primerom. To ne pomeni, da bodo na udaru vsa umetniška dela, ki so nastala s področja umetne inteligence, predstavlja pa pomemben precedens pri uporabi nove tehnologije za ustvarjanje umetniških del. Tudi urad za avtorske pravice, na katerega je Thaler pošiljal prošnje, je že izdal dodatna navodila pri uveljavljanju avtorske pravice, ki zahtevajo, da v primerih računalniško ustvarjenih umetniških del prijavljenci opredelijo delež človeškega prispevka in računalniškega algoritma.

Sorodna novica Si pisatelji zaslužijo nadomestilo, če se umetna inteligenca "uči" iz njihovih knjig?

Odmeven primer tožbe proti OpenAI tudi na področju literature
Thalerjev primer je sicer razmeroma preprost v primerjavi z mnogimi drugimi primeri, ki se v zadnjih letih odpirajo na sodiščih in kjer je avtorstvo veliko bolj vprašljivo. Poročali smo že o prvi tožbi v polju pisateljskih avtorskih pravic in umetne inteligence, v katerem sta pisatelja vložila tožbo proti podjetju OpenAI, ki stoji za orodjem ChatGPT. Podjetje naj bi s tem, ko je brez privolitve avtorjev umetno inteligenco "urilo" s pomočjo leposlovja, kršilo zakon o avtorskih pravicah.

Založniška industrija se že od zagona ChatGPT-ja novembra lani ukvarja z vprašanjem, kako pisatelje zaščititi pred morebitno nevarnostjo tehnologije z umetno inteligenco. Združenje pisateljev (SoA) je prejšnji mesec objavilo "seznam praktičnih korakov", ki naj bi avtorjem pomagali "zavarovati" njihova dela. Direktorica SoA-ja Nicola Solomon je za revijo Bookseller komentirala, da je "zelo zadovoljna" s tožbo proti podjetju OpenAI, češ da jo ta problematika skrbi že dalj časa.

Kdo bo imel koristi in kdo škodo od nove umetne inteligence

Akt o umetni inteligenci tudi na mizi Evropskega parlamenta
V radijski oddaji Intelekta smo že pred dvema mesecema poročali o tem, da si Evropska unija prizadeva kot prvo območje na svetu celostno regulirati področje umetne inteligence. Evropski parlament je takrat potrdil pogajalsko izhodišče o aktu o umetni inteligenci, ki se zavzema za strožji nadzor na tem področju. "Z aktom o umetni inteligenci Evropska unija orje ledino, a odprtih vprašanj je ogromno," je takrat pojasnila Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino. "V Evropskem parlamentu je na mizi že več kot 700 amandmajev, tako da sem precej zaskrbljena, ali bo ta regulacija sprejeta. Zagotovo bi bila Evropa prva jurisdikcija na svetu, ki bi naredila neki ustrezen korak v pravo smer," je izjavila.