Spomini, ki jih je Marina Abramović naslovila Walk Through Walls: A Memoir, bodo izšli 25. oktobra. Foto: EPA
Spomini, ki jih je Marina Abramović naslovila Walk Through Walls: A Memoir, bodo izšli 25. oktobra. Foto: EPA
Marina Abramović
V spominih umetnica popisuje svojo življenjsko pot od odraščanja ob strogi in odtujeni materi v Beogradu, kjer je storila svoje prve avantgardne korake v tedaj ob rob odrinjeno konceptualno umetnost, prek epizode z Ulayem, ki ostaja najbolj relevantno obdobje njenega opusa, do zadnjih let, ko performans prerase v mainstream ustvarjanje, Marina Abramović pa splošno prepoznavno umetniško ime. Foto: EPA
Marina Abramović, Ulay
Kot pravi Marina Abramović, je izkušnja v avstralski puščavi pomembno vplivala na njeno nadaljnje delo, ki zahteva visoko stopnje telesne in duševne discipline. Tam je zares razumela pomen popolne negibnosti in tišine, nekaj, kar sta z Ulayem uresničila v performansu Nightsea Crossing. Na fotografiji trenutek performansa iz retrospektive The Attist is Present (2010), ko se je Marini pridružil Ulay. Foto: The Artist is Present

Po družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija pasusa iz spominov Walk Through Walls, v katerem umetnica popisuje prve vtise o avstralskih staroselcih, s katerim se je srečala leta 1979, potem ko sta se s tedanjim soustvarjalcem in partnerjem Ulayem za šest mesecev umaknila v Viktorijino puščavo k plemenu Pitjantjatjara.


"Aborigini niso le najstarejša rasa v Avstraliji, ampak najstarejša rasa na planetu. Videti so kot dinozavri. Res so nenavadni in drugačni. Obravnavati bi jih morali kot živeči zaklad, vendar ni tako,"
med drugim piše v odlomku. "A ob prvem srečanju je treba vložiti nekaj truda. V očeh zahodnjaka so namreč videti grozni. Njihovim obrazom na svetu ne najdemo podobnih; imajo velik torzo (primer slabe posledice njihovega srečanja z zahodno civilizacijo je uživanje prevelike količine sladkorja, ki napihne njihova telesa) in šibam podobne noge," še nadaljuje.

Odlomka v končnem čistopisu ne bo
Zgrožen nad rasističnimi komentarji umetnice se je na družbenih omrežjih oglasil marsikdo, ki je bil leta 2010 med 750.000 obiskovalci njene epske retrospektive v MoMi, ko je pritegnila rekorden obisk za razstavo še živečega umetnika v tem muzeju. Na kritike, ki objavljajo s heštegom The rasist is present (rasistka je prisotna, kar je seveda aluzija na naslov omenjene retrospektive The Artist is Present – Umetnica je prisotna), so se že odzvali v založbi. Pohiteli so z razlago, da je objavljen odlomek vzet iz nepopravljene različice spominov in da ga v končnem čistopisu gotovo ne bo.

Marina Abramović: To so stari dnevniški zapisi, danes aborigine globoko cenim
Odzvala se je tudi umetnica sama, ki je pojasnila, da je sporni odlomek del njenega dnevniškega zapisa in zato odraz njene prve reakcije na aborigine, ki pa je danes drugačna. "Globoko spoštujem aborigine, ki jim dolgujem vse," je zapisala v izjavi. "Čas, ki sem ga v Avstraliji preživela s plemenoma Pijantjatjara in Pintupi, je bil zame preobrazbena izkušnja, ki je globoko in neposredno oblikovala moje celotno življenje in umetnost."

Puščava, kjer je spoznala pomen globoke molčečnosti
Umetnica je večkrat v preteklosti razlagala, kako pomembno je izkušnja avstralske puščave vplivala na njeno nadaljnje delo, zlasti na zdaj že znameniti performans Nightsea Crossing, v katerem sta si na začetku osemdesetih let več ur na dan z Ulayem sedela nasproti. Marinin performans iz leta 2010 je bil pravzaprav neke vrste ponovitev takratne skupne situacije ena-na-ena, le da v razpolovljeni različici, v kateri je umetnica ostala edina stalnica, medtem ko bili obiskovalci razstave na drugi strani mize tisti, ki se menjajo. Še lani je Marina Abramović v nekem pogovoru dejala, da ji je izkušnja Avstralije prinesla novo razumevanje negibnosti, miru in tišine, da je prav tam dosegla pomemben premik zavesti.