Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem izrazila upanje, da bo dom stičišče mladih in bo omogočal tako druženje pripadnikov večine in manjšine v Trstu kot Slovencev iz Italije in Slovenije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob odprtju Narodnega doma poudarila, da gre za veliko in pomembno pridobitev. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob odprtju Narodnega doma poudarila, da gre za veliko in pomembno pridobitev. Foto: Boštjan Podlogar/STA

Predsednica meni, da je prenovljeni Narodni dom velika in pomembna pridobitev. Trajalo je dolgo, vendar je bistven rezultat, je dejala in se ob tem zahvalila deželi Furlaniji - Julijski krajini in občini Trst.

"Jezikovna raznolikost je bistvo te dežele"
Ob odprtju Narodnega doma je zbrane nagovoril tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ki je poudaril, da je jezikovna raznolikost bistvo te dežele. Dodal pa je, da se odnosi gradijo s skupnimi načrti, in ne s preteklostjo, in da je diplomacija sicer pomembna, a so veliko pomembnejše pobude od spodaj, od ljudi.

Odprtje prenovljenega Narodnega doma. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Odprtje prenovljenega Narodnega doma. Foto: Boštjan Podlogar/STA

Tržaški župan Roberto Dipiazza je odnose med večinsko in manjšinsko narodnostno skupnostjo v mestu označil za zelo dobre, ob tem pa spomnil na srečanje predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle leta 2020 in dejal, da so takrat skupaj pokopali dramatično 20. stoletje. Pirc Musar, Fedriga in Dipiazza so ob koncu slovesnosti na vrtu doma simbolno posadili lipo.

Obnova precej dotrajane stavbe se je začela leta 2020, stala pa je več kot štiri milijone evrov. V celoti jo je financirala dežela Furlanija - Julijska krajina, za kar se je slovenska predsednica posebej zahvalila. Fedrigo in Dipiazzo je pohvalila tudi za prispevek k spravi med narodoma.

Pirc Musar se je s Fedrigo pogovarjala tudi o načrtovanem zmanjšanju števila ravnateljstev slovenskih šol v Italiji. Fedrigo je poudaril, da to sicer ni v njegovi pristojnosti, a bo storil vse, kar je v njegovi moči.

Dom s 120-letno zgodovino
Območje Svetega Ivana nad središčem Trsta že gosti več slovenskih šol in društev. Zemljišče za Narodni dom je že leta 1895 kupilo 75 članov slovenske zadruge. Dom so odprli leta 1903 in je deloval do leta 1921, ko so ga uničili fašisti. Do druge svetovne vojne je bil last fašistične stranke, po vojni pa občine Trst. Ker stavba ni bila v uporabi, je bila v zelo slabem stanju.

V svetoivanski četrti odprli prenovljene prostore Narodnega doma
Ob Narodnem domu so zasadili lipo. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Ob Narodnem domu so zasadili lipo. Foto: Boštjan Podlogar/STA

Z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji se je leta 2001 Italija zavezala, da ga bo znova predala slovenskim organizacijam, slabih dvajset let pozneje se je začela obnova. Narodni dom se v stari stavbi pri Svetem Ivanu in prizidku ponaša s 1300 kvadratnimi metri površine. V njem bodo urejeni knjižnica s čitalnico, študijska soba, učilnica za didaktične dejavnosti, konferenčna dvorana, razstavni prostor, raziskovalni center in sedeži društev SKD-ja Slavko Škamperle in Marij Kogoj iz Svetega Ivana. Narodni dom bosta upravljala tržaška Narodna in študijska knjižnica ter Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI).

Srečanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Srečanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Foto: Boštjan Podlogar/STA

Dom stoji na zelo primernem mestu, saj bodo raziskovalci in knjižnica blizu dijakom, je poudarila predsednica upravnega odbora SLORI-ja Sara Brezigar. Končnim uporabnikom bodo stavbo predali v prihodnjih mesecih.