Foto: Osebni arhiv družine Novak
Foto: Osebni arhiv družine Novak

Šal, enkrat volnen, drugič svilen, ovit okrog vratu, zraven pa še kravata, obvezno suknjič ... ter brada in dolgi ravni lasje. Ob tem pa še znamenito mašilo 'aaaaa' med diktiranjem radijskih novic, nikoli pa pred mikrofonom ... To so bila njegova zaščitna znamenja. Bil je ikona tretjega nadstropja hiše na Tavčarjevi 17, kjer je od nekdaj doma srce slovenskega radia – radijska poročila.

Njegov radijski sodrug, ki ga že dolgo ni več, je znal povedati, da so radio: glasba, vreme in poročila. Vse ostalo je za povrh. In Janez Novak je vsak dan, vsako noč prisegal na to maksimo. Če bi bil še z nami, bi v teh dneh pozorno poslušal in tudi glasno povedal, lahko tudi samo sebi v brk, kako so njegovi radijski učenci opravili poročanje o ujmah, ki te dni grenijo življenje vsem nam. Janezovo se je po hudi in kratki bolezni končalo sredi te drame, ki žal ni radijska igra.

Na takratni Radio Ljubljana je Janez Novak prišel sredi šestdesetih let 20. stoletja. Začel je kot novinar v uredništvu radijskih poročil in tej zvrsti novinarskega dela ostal zvest vse do upokojitve. Vrsto let je bil dopisnik naše radijske hiše v Beogradu, po vrnitvi v Ljubljano pa je vodil uredništvo za dopisništva po Sloveniji. Od sredine osemdesetih let je bil dobro desetletje urednik uredništva dnevnoinformativnih oddaj, v katerem je kot urednik vodenih oddaj delal do upokojitve.

Bil je radijska enciklopedija. Veliko je bral, rad je brskal med knjigami, jih kupoval in bil reden obiskovalec antikvariatov. Bil je mojster slovenske besede, besednega poigravanja in hudomušnih pripomb, ki so življenja radijcev po vsakem velikem projektu lepile v veliko radijsko družino.

Vloga Janeza Novaka je neprecenljiva pri prenašanju znanj o radijski novici, poročilih in neposrednih prenosih na mlajše sodelavce.

Janez, spominjali se te bomo s spoštovanjem. Do tebe, poročil, glasbe in vremena, ki se je tako grdo poigralo z nami, kot se mi igramo z naravo. S spoštovanjem do radia, ki si ga imel tako rad in ki tudi zaradi te vajine ljubezni, ki nikoli ne usahne, v teh minutah, urah in dneh dela vse, da bomo zmogli tudi to ujmo. Janez, pozdravi vse radijce tam gori.

Bojan Veselinovič, nekdanji sodelavec