Zakon med drugim opredeljuje tudi, kaj sploh zajema pojem hrvaški jezik, kakšne so posebnosti tega jezika in področje njegove uporabe. Foto: BoBo
Zakon med drugim opredeljuje tudi, kaj sploh zajema pojem hrvaški jezik, kakšne so posebnosti tega jezika in področje njegove uporabe. Foto: BoBo

Zakon predpisuje uradno rabo hrvaškega jezika, ureja ustanovitev Sveta za hrvaški jezik kot koordinacijskega posvetovalnega organa, katerega delo bo usmerjeno v zaščito, negovanje in razvoj hrvaškega jezika. Predpisuje pa tudi pripravo Državnega načrta hrvaške jezikovne politike za ohranitev družbene vloge in pravnega položaja hrvaškega jezika, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Zakon predpisuje tudi nekaj izjem
Z zakonom je potrjeno, da je hrvaški jezik uradni jezik na Hrvaškem in eden od uradnih jezikov EU-ja ter da je v svoji celovitosti temeljna sestavina hrvaške identitete in hrvaške kulture. Zavezanci za uradno uporabo hrvaškega jezika so državni organi, organi državne uprave, enote lokalne in regionalne samouprave ter pravne osebe z javnimi pooblastili, torej vse osebe javnega prava na Hrvaškem.

Zakon ob predpisovanju javne rabe hrvaškega jezika in njegove uporabe v izobraževanju predpisuje tudi izjeme v zvezi z izobraževanjem otrok pripadnikov narodnih manjšin ter izjeme v zvezi s poukom in drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela v tujem jeziku. Nadalje predpisuje tudi pravila za uporabo hrvaškega knjižnega jezika v Evropskem parlamentu, ustanovah in svetovalnih telesih EU-ja ter pri mednarodnem sodelovanju.

Razdelitev na tri enakovredna narečja
Zakon opredeljuje tudi, kaj sploh zajema pojem hrvaški jezik, kakšne so posebnosti tega jezika, področje njegove uporabe in njegovo tristransko razdelitev na enakovredna narečja: čakavsko, kajkavsko in štokavsko.

Pred glasovanjem o novem zakonu je poslanec Davorko Vidović (Socialni demokrati) sporočil, da se bodo poslanci njegove stranke vzdržali glasovanja. ''Nismo proti, ker je jezik nedvomno temeljna identitetna trdnjava naroda in kulture ter si zasluži biti del zaščitene kulturne dobrine prvega reda. Nismo pa za tudi zato, ker je bila priprava tega pomembnega dokumenta narejena tako, da imamo pravico sumiti, da bo povzročil dodatne delitve, da bo poglobil spore med jezikoslovci in ne želimo, da postane orodje za ugotavljanje, kdo so pravi in ​​dobri Hrvati ter kdo mali, skuštrani, črni," je dejal Vidović.

Po besedah Katarine Peović (Delavska fronta) gre za "totalitarni zakon", ki kriminalizira narečja, vsiljuje način govora v javnem prostoru, kar lahko povzroči strah pred govorjenjem v javnem prostoru. Hrvoje Zekanović (Hrvaška demokratska stranka) pa je dejal, da je ta zakon, tako kot glasovanje za podporo Ukrajini, "nekakšna razmejitvena črta v političnem smislu med vami in nami''.

Marija Selak Raspudić (Most) je povedala, da njena stranka podpira zakon, a je ob tem označila levico in HDZ za hinavski. "Ne vem, ali je bolj hinavsko poslušati izmišljene razloge levice, ki nenadoma kaže pretirano skrb za hrvaški jezik in njegova narečja, ali na drugi strani HDZ-ja, ki zdaj, v času pred volilnim obdobjem nenadoma pomislil na skrb za to isto identiteto in katerega ministri niso hoteli prej sprejeti zakona o jeziku in razglasiti leta Marulićeve Judite," je dejala poslanka Mosta, še poroča Hina.

Judita je prvi umetniški ep hrvaške književnosti, in sicer v čakavskem narečju. Gre za najbolj znano delo Marka Marulića, ki ga je napisal leta 1501, izšlo pa je leta 1521. Prepeva se v hrvaškem jeziku in se zgleduje po zgodbi iz Stare zaveze.