Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ministrstvo želi s predlagano novelo rabo maternega jezika tudi v zakonodaji približati uporabi jezika v sodobni družbi oziroma ga zaščititi v digitalnem okolju. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da bodo predvidoma v prihodnjem mesecu pripravili nov osnutek predloga in ga nato poslali v medresorsko usklajevanje. Novelo zakona nameravajo v državni zbor vložiti po rednem postopku.

Sorodna novica V javni obravnavi predlog novele zakona o javni rabi slovenščine

Na ministrstvo prispelo 21 odzivov na predlog novele
V okviru enomesečne javne obravnave, ki se je iztekla konec preteklega meseca, so prejeli devet odzivov posameznikov ter 12 odzivov društev, javnih zavodov, podjetij in drugih ustanov. Največ pripomb je prispelo na predlagano določbo, ki obveznost rabe slovenskega jezika pogojuje z odstotki deleža obiskovalcev spletnih strani. Podobnih pripomb je bila deležna tudi predlagana določba, ki obveznost rabe slovenščine v elektronskih napravah prav tako pogojuje z odstotki tržnega deleža.

Med pozivi je bilo tudi več takih, ki so zahtevali, da morajo biti nekatere določbe zakona bolj zavezujoče in da naj se obveznost ponujanja storitev v slovenščini razširi tudi na ponudnike pretočnih vsebin, ki nimajo sedeža v Sloveniji.

Bo Apple s spremembami zakona o javni rabi slovenščine vendarle (spre)govoril slovensko?

V veljavi skoraj dve desetletji star zakon
Zakon o javni rabi slovenščine je bil sprejet leta 2004. Po oceni ministrstva novo posodobitev zakona narekujejo tudi spremembe na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njihove uporabe v družbi, ki vplivajo na rabo jezika. Z novelo želi ministrstvo opredeliti javno rabo slovenščine, prilagoditi zakon evropskim direktivam in določiti tudi pristojnost za nadzor nad njegovim izvajanjem. V ta namen so na ministrstvu ustanovili tudi delovno skupino.

V zadnjih letih je tako iz stroke kot javnosti prihajalo vse več opozoril, da nekateri izdelki in storitve, kot so pretočna storitev Netflix, telefoni podjetja Apple ter nekateri avtomobili in druge naprave, niso na voljo v slovenskem jeziku, kar je mogoče pripisati tudi zastareli in včasih pomanjkljivi zakonodaji.