Leta 2012 je Maruša Zorec s sodelavci prejela nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu. Foto: BoBo
Leta 2012 je Maruša Zorec s sodelavci prejela nagrado Prešernovega sklada za prenovo grajske pristave v Ormožu. Foto: BoBo
Švicarija
Zadnji izvedeni in tudi najodmevnejši deli nagrajenke Maruše Zorec sta prenovi Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani. Foto: BoBo
Poslovna stavba Tem Čatež (Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, dr. Dušan Stupar).
Poslovna stavba Tema Čatež (Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, dr. Dušan Stupar). Foto: ZAPS /Blaž Budja
Družinska hiša Celovška
Družinska hiša Celovška (Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc Vrhovec). Foto: Damjan Švarc/ZAPS
Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju (Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič)
Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju (Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar, Urša Habič). Foto: Miran Kambič/ZAPS

Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS) bo dobitnikom nagrade izročila ob dnevu arhitektov v petek, 12. oktobra, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinah pri Ljubljani.

Maruša Zorec je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, samostojno pot pa začela po sedmih letih kaljenja v biroju arhitekta Vojteha Ravnikarja. Leta 2005 je ustanovila arhitekturno pisano Arrea, od leta 1993 pa je zaposlena na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Leta 2001 je izdala publikacijo Oton Jugovec – arhitekt in pripravila razstavo o arhitektovem delu v Cankarjevem domu.

Kot preberemo v utemeljitvi, se večinoma posveča prenovi prostorov in stavb kulturne dediščine ter intervencijam v historične ambiente, od gradu na Ravnah na Koroškem (2005) prek trga in izgradnje zunanjega oltarja na Brezjah (2008) do Vetrinjskega dvorca v Mariboru (2010) in grajske pristave v Ormožu (2011). Za slednjo je s sodelavci prejela nagrado Prešernovega sklada. Njeni zadnji realizirani in tudi najodmevnejši deli pa sta prenovi Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani.

O dobitnici platinastega svinčnika je presojala komisija v sestavi Kaliopa Dimitrovska Andrews (predsednica), Grega Košak, Mojca Golobič in Barbara Pungerčar.

Prostorska zasnova izredne arhitekturne vrednosti
Zlati svinčnik za odlično izvedbo je komisija namenila poslovni stavbi Tema Čatež in s tem arhitektom Blažu Budji, Roku Jerebu, Nini Majoranc in Dušanu Stuparju. Kot piše v utemeljitvi, se objekt poslovne stavbe kljub svoji velikosti razmeroma nevsiljivo umešča na rob tipične dolenjske gručaste vasi na vzpetini. Opredeljuje ga jasen in berljiv ter dosledno izveden koncept. Projekt je prikaz kakovostno izvedenega dela, ki je v simbiozi naročnikov in arhitektov ustvarilo prostorsko zasnovo izredne arhitekturne vrednosti, je zapisala komisija.

Inovativna rešitev z duhovito uporabo fasadnih oblog
Za odlično izvedbo nagrajujejo tudi družinsko hišo na Celovški cesti v Ljubljani, ki sta jo projektirala Aleš Vrhovec in Vanja Gregorc Vrhovec. Hiša tipološko in inovativno rešuje izziv ozke parcele ter ta dejavnik upošteva na inovativen način. Ustvari kakovostne bivanjske površine za dve poslovno-stanovanjski enoti. Duhovita je uporaba fasadnih oblog, ki izrazito modernistični karakter objekta povezujejo s krajevnim značajem slovenskega grajenega prostora, piše v utemeljitvi.

Vrtec iz lesa in krožno tlorisno zasnovo
Nagrajen je tudi Vrtec Pedenjped, Pedenjcarstvo v Kašlju, pod katerega se podpisujejo Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar in Urša Habič. Vrtec Pedenjped po prepričanju komisije kaže domišljen pristop v tipološkem in oblikovnem konceptu. Krožna tlorisna oblika pritlične stavbe, ki v oblikovanju vrtcev pri nas ni pogosta, ustvari dva značaja zunanjih prostorov. Vrtec je primarno grajen iz lesa, kar mu daje dodatno vrednost z vidika trajnostne gradnje. Posebno navdušuje kakovostno oblikovana notranjost, beremo v obrazložitvi.

Letos se je v izbor za zlate svinčnike uvrstilo 53 projektov, o njih pa je odločala strokovna komisija v sestavi Maurizio Bradaschia, Rok Žnidaršič, Gašper Medvešek, Zaš Brezar in Dunja Šutanovac.

Priznanje tudi Zmagu Novaku
Priznanje častni član ZAPS-a pa prejme Zmago Novak, zaradi velikega pomena njegovih prizadevanj za slovensko arhitekturo in arhitekte. Novak je v svet arhitekture vstopil prek sveta medijev; leta 1999 je ustanovil revijo Hiše. Kmalu se ji je pridružil Mesec oblikovanja, nato festival Big arhitektura, prireditve Hiše sveta, Hiše 180, Gospodarsko-arhitekturni forum, sejem Interier in sejem Oblikovanje.