Foto: Daniel Novakovič/STA
Foto: Daniel Novakovič/STA

Sodelujoči so se na torkovi okrogli mizi dotaknili tudi teme umetniške svobode.

Intermedijska umetnica Maja Smrekar verjame, da "je toliko demokracij, kot je držav". Gledano z umetniške perspektive, pa sta po njenih besedah tako demokracija kot umetnost povezani z možnostjo izbire ter pluralnostjo različnih konceptov in predstavitev. Umetniška dela občinstvo nagovorijo, da premleva o vidikih in načinih življenja in popolnoma drugačnih konceptih od njihovih lastnih, je dejala.

Po besedah direktorja direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope Matjaža Grudna, ki je moderiral okroglo mizo, so kultura, umetnost in kulturna dediščina temelj evropskega procesa že od 40. in 50. let preteklega stoletja. Zanimalo ga je, ali politične odločitve danes še vedno zagotavljajo pomembnost razumevanja kulture in umetnosti kot temelja in branika evropskega demokratičnega procesa.

Kultura kot mirovni proces
Rektorica univerze College of Europe Federica Mogherini je dejala, da si prizadevajo, da bi kultura ostala v njihovem kurikulu s še nekaterimi dodatnimi elementi. Med temi je denimo kulturna diplomacija, ki kulturo razume kot most za reševanje sporov in kot mirovni proces. V institucionalnem okvirju se sicer to ne odraža dovolj in bi kulture moralo biti več. Kultura, umetnost in izobraževanje po njenih besedah vsebujejo elementa svobode in opolnomočenja. To je bistveno za aktivno državljanstvo.

Maja Smrekar je – ob vprašanju umetniške svobode – opisala burne odzive, ki jih je v delu javnosti izzval njen projekt Hibridna družina. Foto: Daniel Novakovič/STA
Maja Smrekar je – ob vprašanju umetniške svobode – opisala burne odzive, ki jih je v delu javnosti izzval njen projekt Hibridna družina. Foto: Daniel Novakovič/STA

Podpredsednik Culture Action Europe in glavni izvršni direktor Danskega centra za umetnost Niels Righolt si želi, da bi evropsko demokracijo označevali odprtost, transparentnost in zaupanje. Demokracija se po njegovih besedah najbolje odraža v kulturi, saj ta zrcali našo družbo. Tudi on je menil, da kulture ni dovolj, zato jo je treba spet vključiti v agendo kot nekaj, kar nas opredeljuje kot razmišljujoče posameznike. Tako se bomo razumeli tudi, če se ne bomo strinjali, kar je bistveno za preprečevanje nasilja. Menil je, da je čas, da kultura spet postane del političnih pogovorov.

Kulturna politika, ki prisluhne različnim glasovom
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je spregovorila o kulturni politiki, ki mora biti inkluzivna. Vprašanje za kulturno politiko je po njenih besedah, kako omogočiti, da so slišani različni glasovi, kako ustvariti varne razmere za delo za umetnike, kulturne delavce in novinarje in jim zagotoviti socialno varnost. Kulturna demokracija in kulturna politika morata biti po njenih besedah platformi, kjer najdejo mesto različni glasovi in agende, ne sme pa biti producent. Umetniki namreč predstavljajo sebe in svoje glasove, in ne države.

Moderatorja je zanimalo, kako v okolju, kjer je zaradi nedejavnosti nastala praznina, ki so jo zavzeli tisti, ki kulturo razumejo drugače, spet zavzeti ta prostor. Po besedah ministrice Vrečko ni preprostega odgovora, je pa poudarila pomembnost glasov civilne družbe in moč izobrazbe.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je spregovorila o kulturni politiki, ki mora biti inkluzivna.Foto: Daniel Novakovič/STA
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je spregovorila o kulturni politiki, ki mora biti inkluzivna.Foto: Daniel Novakovič/STA

Odsotnost demokracije ne izkorenini kulture
Federica Mogherini je opozorila, da kultura obstaja tudi tam, kjer ni demokracije, in da nekateri režimi uporabljajo kulturo kot instrument političnega in institucionalnega delovanja. Strinjala se je, da je ključnega pomena izobrazba, in dodala, da želijo študentom zagotoviti orodja, ki omogočajo kritičnost od okolja.

Niels Righolt je v nadaljevanju opozoril na tehnološki razvoj, ki nam omogoča, da delamo vedno nove korake. Zato je treba, ko beseda teče o demokratičnih strukturah, govoriti ne le o ohranjanju, ampak tudi o njihovem razvoju.

Na udaru jeznega dela javnosti
Sodelujoči na okrogli mizi so se dotaknili tudi teme umetniške svobode. Maja Smrekar je opisala burne odzive, ki jih je v delu javnosti izzval njen projekt Hibridna družina. A nato se je, kot je povedala, zgodilo nekaj res lepega – v bran ji je stopila civilna družba. Kot je še povedala, njen primer ni osamljen, s podobnimi težavami se spoprijema vse več njenih kolegov po svetu.

Ministrica Vrečko pa je kot enega največjih izzivov, tudi za demokratične družbe, poudarila nevarnost samocenzure. Ta je povezana s tem, da večina umetnikov ni zaposlenih, rešitev pa vidi v izenačitvi delovnih razmer.