Evropa se je na rusko agresijo proti Ukrajini odzvala s spoznanjem, da je širitev EU-ja nujna, in čeprav je jasno, da so za to potrebne reforme, o naravi, obsegu in pristopih obstajajo različni pogledi, so bili med drugim poudarki panela z naslovom Evropska unija kot odločevalka.

"Če želimo mir, varnost in stabilnost na celini, potrebujemo razširjen EU," je poudarila francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone. Ruska agresija na Ukrajino, dezinformacije, poskusi spodkopavanja demokracije dokazujejo, da brez širitve ne bo varnosti in stabilnosti za EU in sosednje države, je dejala.

Pri tem je v okviru prihajajočih volitev poudarila pomen čim hitrejše širitve. "Evropski parlament nam je naklonjen, morda po junijskih evropskih volitvah ne bo več tako. To moramo imeti v mislih," je opozorila.

"Morda je med nami nekaj razlik, vendar nam je vedno uspelo ohraniti enotnost in zdaj bi jo morali kar najbolje izkoristiti," je dodala.

Kot je v izjavi za STA pred panelom poudarila Boone, bo širitev EU-ja med drugim prinesla spremembe politik, upravljanja in proračuna EU-ja.

Kjer je politična volja, je pot

Na mizi je veliko predlogov za izboljšanje širitvenega procesa. "A kjer je politična volja, se vedno najde pot," je dejala in opozorila, da bo treba Evropo, ki bo imela 30, 35 ali več članic, prilagoditi novim geopolitičnim razmeram. "Mislim, da se s tem strinjajo vsi", je dejala.

Želimo si, da bi se EU-ju čim prej pridružilo čim več držav, vendar pa mora biti širitveni proces pošten za vse kandidatke, je poudarila Boone. Kot je pojasnila, je potrebna širitev, ki bi državam, ki napredujejo v procesu približevanja in izpolnjevanju meril, omogočila, da hitreje izkoristijo ugodnosti EU-ja. Gre torej za bolj prilagodljiv način širitve, pri katerem se hitreje izkoristijo prednosti napredka, je dejala.

Da so pred vrati evropske volitve, je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin. Poleg tega se bodo začela pogajanja o novem finančnem okviru, je dejal in presodil, da je reforme mogoče izvesti hitro.

Ko razmišljamo o tem, kakšno Unijo si želimo v naslednjih desetih, dvajsetih letih, moramo razmisliti, kaj lahko storimo, da bo ta boljša, učinkovitejša, in kaj moramo storiti takoj zdaj, je dejal.

Sorodna novica Michel: EU mora biti do leta 2030 pripravljen na širitev

Večja in močnejša Unija

Širitev EU-ja bo po oceni madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta omogočila večji in močnejši EU, ki bi posledično postal močnejši nosilec odločanja. Zmožnost odločanja EU-ja je namreč v slabem stanju, saj je EU v zadnjih letih izgubil veliko moči na treh ključnih področjih, to so varnost, gospodarski vpliv in energetska varnost, je dejal.

Tudi Szijjarto je poudaril, da je treba širitev izvesti čim prej, celo pred letom 2030, kar je časovni okvir, ki ga je v ponedeljek predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Daniela Schwarzer, članica izvršnega odbora fundacije Bertelsmann, je dejala, da so majhne države članice zaskrbljene zaradi obrambe svojih nacionalnih interesov v večjem EU-ju.

Portugalski državni sekretar za evropske zadeve Tiago Antunes pa meni, da se razprave o reformah ne bi smele vrteti okoli postopkovnih vprašanj, temveč bi se morale osrediniti na želje in cilje. Reforme so potrebne zaradi širokega spektra vprašanj in jih po njegovi oceni ne bi smeli obravnavati kot oviro, temveč kot korak, ki bo omogočil širitev.